Novice Svet24

STA

Ko je vlada Janeza Janše sredi marca prevzela oblast, je že naslednji dan zamrznila plačila, ki niso bila nujna. Vsem ministrstvom je sredstva oklestila za tretjino. Brez denarja, ki so ga že dobili na razpisih, so tako ostali nacionalne in lokalne medijske hiše, nevladne in neprofitne organizacije, dobavitelji blaga in posamezni prejemniki subvencij. Vsi ti so se morali v boju s posledicami epidemije znajti vsak po svoje.

Toda ista merila očitno niso veljala za vse. V času, ko je država zaprla proračunsko pipico, so namreč izbrana podjetja še vedno prejemala nepovratna sredstva za lastne projekte. Med njimi je bilo tudi podjetje Geneplanet, pri katerem je država naročila za osem milijonov evrov medicinskih ventilatorjev. Pozneje se je izkazalo, da ti niso primerni za zdravljenje bolnikov s covidom-19, zato je država pogodbo z Geneplanetom razdrla.

Podatki, ki so jih pridobili v uredništvu Necenzurirano.si, razkrivajo, da je ministrstvo za gospodarstvo med epidemijo Geneplanetu izplačalo za 423.000 evrov subvencij. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je bil ključni človek v dogovorih z Geneplanetom o dobavi in plačilih ventilatorjev. Poslancem jih bo moral pojasnjevati v četrtek, ko bo državni zbor razpravljal o interpelaciji, ki so jo proti Počivalšku zaradi poslov z zaščitno opremo vložile stranke LMŠ, SD, SAB in Levica.

Počivalškovi klici in navodila »z vrha«

Podjetje Geneplanet je imelo osrednjo vlogo v poslih z nabavo zaščitne opreme med epidemijo, ki so se spremenili v največjo afero Janševe vlade. Že takoj po zamenjavi oblasti je imelo podjetje med vsemi dobavitelji zaščitne opreme privilegiran položaj. 18. marca, pet dni po imenovanju Janševe vlade, je z državnim zavodom za blagovne rezerve podpisalo osem milijonov evrov vredno pogodbo o dobavi 220 ventilatorjev znamke Siriusmed R30. Za en ventilator bi tako prejelo 36.400 evrov, kar naj bi bilo štirikrat več od nabavne cene. Še isti dan, torej 18. marca, je minister Počivalšek od tedanjega direktorja zavoda Antona Zakrajška zahteval, da Geneplanet celoten denar prejme vnaprej. Tega privilegija pred tem ni imel nihče od drugih dobaviteljev. Počivalšek je plačilo zahteval, še preden je državna SID banka dala jamstvo za izpeljavo posla.

Konec marca je Geneplanet dobil še en posel z zavodom. Podpisal je 3,5 milijona evrov vredno pogodbo o dobavi milijonov kosov mask FFP2, torej 3,5 evra na kos. Drage maske je država kupovala že, ko je imela na mizi cenejšo ponudbo kitajske Alibabe. Navodila za podpis pogodbe z Geneplanetom so prišla »z vrha«, je javnosti razkril nekdanji vodja skupnih služb na zavodu Ivan Gale. Pri tem se je skliceval na besede Mitje Terčeta, Počivalškovega zaupnika na zavodu. Pozneje je bil posel deloma razveljavljen.

Marko Bitenc, direktor in največji lastnik Geneplaneta, je pozneje pojasnjeval, da »so bili eno redkih slovenskih podjetij, ki jim je v danih okoliščinah uspelo dobaviti to nujno opremo«. »Ne vem, zakaj se je (Počivalšek, op. p.) zavzel prav za nas. Bile so praktično vojne razmere, ko smo mislili, da bomo doživeli italijanski scenarij,« je dejal Bitenc.

Med največjimi prejemniki Geneplanet

Toda »vojne razmere« niso veljale za vse. Počivalškovo ministrstvo namreč v nasprotju z drugimi resorji, ki so takoj ustavili nenujna plačila, ni prenehalo izplačevati subvencij, ki so jih upravičenci dobili na razpisih. Medtem ko so ostala ministrstva krčila porabo, je podjetjem samo v marcu nakazalo za okoli tri milijone evrov sredstev – toliko kot v enakem času lani in predlani. V aprilu, ko je bila epidemija na vrhuncu, so se nakazila celo podvojila.

Eden večjih prejemnikov teh sredstev je bil prav Geneplanet. Dober teden dni po podpisu pogodbe o dobavi ventilatorjev je podjetje prejelo prvo nakazilo v višini 44.000 evrov. Sedemnajstega aprila mu je ministrstvo nakazalo 230.000 evrov. Le dva dneva prej, 15. aprila, se je iztekel rok, do katerega bi moral Geneplanet dobaviti ventilatorje, a so mu ga na zavodu podaljšali za dodaten mesec dni.

Na ministrstvu so potrdili, da je šlo za izplačilo subvencij za izbrane projekte, ki niso povezani z dobavo zaščitne opreme. Geneplanet je sicer v zadnjih treh letih od ministrstva prejel 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Uspešen je bil na dveh javnih razpisih, financiranih z evropskim denarjem: za projekt neinvazivnega krvnega testa za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke je dobil pol milijona evrov, za projekt razvoja inteligentne storitve za vzpostavitev zdravega življenjskega sloga pa še 370.000 evrov.

Zakaj so marca zavajali s številom ventilatorjev

Toda Geneplanet je denar dobival tudi po tem, ko je postalo jasno, da je državi dobavil ventilatorje, ki brez nadgradnje sploh niso primerni za zdravljenje obolelih za covidom-19. To je že konec aprila potrdil dr. Rihard Knafelj iz strokovne skupine, ki je ocenjevala ponudbe za dobavo medicinske opreme. Teh ventilatorjev za zdravljenje bolnikov s covidom-19 niso uporabljali v nobeni od bolnišnic. Dvajset od 110 ventilatorjev, ki jih je Geneplanet že dobavil, je celo do danes ostalo v skladišču v Rojah, razkriva sporazum o delni razvezi pogodbe za nabavo zaščitnih sredstev, ki ga imamo v uredništvu.

Po sporazumu, ki sta ga Geneplanet in zavod podpisala sredi maja, je tako država obdržala le 90 ventilatorjev, ki jih je podjetje že dobavilo. Naročilo 110 ventilatorjev, ki še niso bili dobavljeni, je preklicala. Dvajset ventilatorjev iz Roj pa je Geneplanet po isti ceni odkupil nazaj. Podjetje je državi moralo vrniti 4,4 milijona evrov, ki jih je na Počivalškovo ukaz prejel kot predplačilo.

Kljub temu je Geneplanet konec maja, dva tedna po podpisu sporazuma z zavodom, prejel še en obrok subvencije. Ministrstvo mu je izplačalo 150.000 evrov. Skupaj je torej podjetje v času epidemije prejelo 423.000 evrov nepovratnega denarja.

To je še en dokaz, da je Geneplanet eden od zmagovalcev epidemije. Ne le da je podjetje nemoteno prejemalo denar za lastne projekte, ampak je z visokim dobičkom uspelo prodati 90 neprimernih ventilatorjev, čeprav jih je imela država že tedaj na voljo več, kot se je do zdaj vedelo. V Sloveniji jih tako konec marca ni bilo le 168, kar je bila prvotna ocena, ampak 281. To je pred časom potrdil minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je to ali priznal ali sam izvedel šele naknadno. Verjetno z razlogom.