Predsednik madžarske vlade Viktor Orban je prejšnji teden ob 100. obletnici podpisa trianonske pogodbe odkril spomenik Madžarska kalvarija v spomin na mesta, ki jih je Madžarska imela do podpisa mirovne trianonske pogodbe 4. junija 1920.
Na spomeniku je tudi zemljevid "velike Madžarske", ki zajema dele območja današnje Slovenije, Hrvaške, Srbije, Slovaške, Avstrije, Romunije in Ukrajine, kot so bila v okviru Avstro-Ogrske do leta 1920. Madžarska je s trianonsko pogodbo kot poraženka v prvi svetovni vojni izgubila dve tretjini svojega takratnega ozemlja v okviru dvojne monarhije.
Hrvaška je madžarskemu veleposlaniku v Zagrebu izročila protestno diplomatsko noto zaradi napisa, na katerem se na plošči v kontekstu madžarskega ozemlja posebej omenja tudi hrvaško pristanišče Reka, so danes sporočili s hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve.
Gordan Grlić Radman je nato ocenil, da si Budimpešta ne želi prilastiti hrvaškega ozemlja, ter da je uzurpacija ozemlja v Evropski uniji nepredstavljiva. "Gre za čustveno obarvane spomine na dogodke pred sto leti," je dejal šef hrvaške diplomacije, ki je bil tudi hrvaški veleposlanik na Madžarskem med letoma 2012 in 2017.
Pojasnil je, da Madžari niso nikoli zahtevali, da bi jim Hrvaška vrnila ozemlje, ki ji je pripadlo s trianonsko pogodbo. "Med migrantsko krizo so postavili žice ob hrvaško-madžarski meji, se pravi, oni vedo, kje so te meje," je povedal. Odnose med Zagrebom in Budimpešto je ocenil kot "strateške, partnerske in pragmatične".
Predsednik hrvaške SDP Davor Bernardić je danes označil hrvaškega premierja Andreja Plenkovića za Orbanovega prijatelja. Medtem ko si Orban lasti hrvaško ozemlje, Plenković Orbanu za nagrado pošilja hrvaško nafto v madžarske rafinerije, je dejal Bernardić. Na Hrvaškem ocenjujejo, da se Hrvaška na madžarske zemljevide odziva v rokavicah predvsem zaradi energetskih sporov v družbi Ina.
Madžarski premier je večkrat objavil zemljevide "velike Madžarske", hrvaška vlada pa se ni ostreje odzvala na tovrstne Orbanove provokacije, za razliko od nekaterih drugih podobnih primerov.
Ko je bivši predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani lani v Bazovici pri Trstu ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb med drugim dejal, da naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija", je Plenković nemudoma obsodil in zavrnil Tajanijevo izjavo. Ocenil je, da izjava "v določenih delih naznanja teritorialne zahteve in revizionizem".
