»V času zdravstvene krize je vlada zanemarila sistemsko urejanje področja zdravstvenega varstva. Najranljivejšim in predvsem starostnikom bi tako odvzeli pravico do prevozov, ki je ključna za tiste, ki živijo v regijah brez javnega prevoza in nimajo možnosti za pomoč prositi sorodnikov. Očala si bodo, sodeč po napovedih, najrevnejši lahko kupovali po bencinskih črpalkah, v bolnišnici pa bo jedel zgolj tisti, ki si bo hrano lahko plačal. Zobozdravstvo za odrasle, ki se je v preteklosti že močno privatiziralo prek sistema koncesij, bi zdaj dokončno prenesli v zasebno sfero,« so v teh dneh na družbenem omrežju Facebook apokaliptično napovedali v stranki Levica. Vir za njihove skrbi je izjava direktorja ZZZS Marjana Sušlja, ki jo je konec maja podal na spletni okrogli mizi Ekonomske fakultete v Ljubljani. Takrat je res omenil, da bi iz košarice storitev, ki jih krije osnovno zdravstveno zavarovanje, izvzeli zobozdravstvo za odrasle, storitve, vezane na vid, nenujne prevoze, zdraviliško zdravljenje in prehrano v bolnišnicah. A je ob tem pripomnil, da gre zgolj za primer in da bi morala seznam storitev, ki bi jih lahko za razbremenitev kadrov izločili iz košarice, pripraviti stroka.
Napačna interpretacija
Pozneje je še pojasnil, da je bila njegova izjava glede zdravstvenih pravic napačno interpretirana. Kot je poudaril Sušelj, je govoril o tem, da je po epidemiji pričakovati manjši pretok bolnikov in da bodo nastali dodatni materialni stroški, ki se bodo poznali v ceni storitev, zdravstvo pa se bo zato podražilo. »Če bomo imeli enak ali manjši vir prihodkov kot zdaj, bomo morali prevrednotiti oziroma ugotoviti, kaj si lahko za ta denar privoščimo. Pa ne gre za krčenje pravic, ampak bomo morali v obstoječih pravicah pogledati, kaj je nujno potrebno, tisto, kar ni, pa odložiti.« Na ZZZS so nam pojasnili, da niso podali nobene pobude ali predloga za tovrstno krčenje pravic niti tega ne načrtujejo narediti. Dodali so, da je mogoče pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krčiti le s spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Torej mora za tako spremembo glasovati večina poslancev državnega zbora. ZZZS torej ne more krčiti teh pravic, saj za to nima zakonskih pristojnosti.
Denarja premalo, ukrepi potrebni
A dejstvo je, da bo letos denarja za zdravstvo premalo. Vlada je sicer v tretji paket ukrepov tik pred zdajci umestila tudi določilo, ki bo zdravstvu prineslo 88 milijonov evrov proračunskega denarja, a na ZZZS opozarjajo, da bo to premalo, saj ocenjujejo, da bo zaradi slabše ekonske dejavnosti, odpuščanj in odloga plačil prispevkov letos v zdravstveni blagajni 129 milijonov evrov manj zbranega denarja, pri čemer so že upoštevali 86 milijonov evrov prostih sredstev, ki jih imajo na računu in s katerimi bodo preprečili še večji primanjkljaj.
Širše težave
Poleg tega na ZZZS opozarjajo še na omejene kadrovske vire v zdravstvu na eni strani in potrebe pacientov zaradi covida-19 na drugi strani. Ob tem se pričakuje, da se bo zaradi varnostnih ukrepov čas obravnave pacientov podaljšal, s čimer se bodo podaljšale tudi čakalne vrste. Iz vladnih izjav je sklepati, da 88 milijonov evrov pomoč ni vse, kar bo zdravstvo prejelo. Finančni minister Andrej Šircelj je dejal, da še nimajo ocen, koliko denarja bo skupaj sploh potrebnega, zdravstveni minister Tomaž Gantar pa meni, da je problematika financ in kadrov v zdravstvu tako obsežna in zapletena, da bi potrebovala čisto svoj sveženj ukrepov. Ali bo med temi ukrepi tudi zmanjšanje pravic zavarovancev, se za zdaj le špekulira, a med poznavalci se vse bolj pojavlja prepričanje, da brez tega ne bo šlo. Če bi stranki Levice o tem uspelo odpreti debato v državnem zboru, bi najbrž zelo hitro izvedeli, kakšne rešitve pripravlja vlada.
