Ob Kolpi so se službeno sprehajali predsednik države Borut Pahor, minister za obrambo Matej Tonin in notranji minister Aleš Hojs. Ob njih so bili še vojaki in policisti.
V tistem času so veljali še najstrožji koronaukrepi. Pahor, Hojs in Tonin pa niso upoštevali predpisov o ustrezni fizični razdalji med ljudmi. Hojs je dejal, da so so naredili napako, ker se niso dovolj držali vsak k sebi, a da maske takrat niso bile potrebne. Opravičil se je tudi Pahor. Priznal je, da niso bili zgled za državljane.
Zaradi njihovega početja sta bili vloženi vsaj dve kazenski ovadbi »zaradi ogrožanja zdravja«. Eno je vložil celjski odvetnik, drugo Socialistična partija Slovenije (SPS) (da, še obstaja). Slednji so se sklicavali na 177. člen kazenskega zakonika, v katerem je govoro o »prenašanju nalezljivih bolezni«.
Okrožno tožilstvo v Novem mestu je kazensko ovadbo zavrglo, poroča Delo. V SPS so razočarani. Za Delo pa je zavrnitev ovadbe razložil vodja novomeškega okrožnega državnega tožilstva Srečko Hočevar. Pojasnil je, da "ovadenim ni mogoče očitati, da naj bi z neravnanjem po odloku povzročili, da se je koronavirus razširil oziroma naj bi povzročili konkretno nevarnost (ne potencialno ali abstraktno), da bi se nalezljiva bolezen lahko razširila." Kaznivo dejanje je podano le, če storilec s svojim ravnanjem povzroči razširitev nalezljive bolezni. Posledica takšnega kaznivega dejanja je razširitev nalezljive bolezni, storilec pa se dejanja mora zavedati. V konkretnem primeru tega ni mogoče trditi, zato je tožilstvo ovadbo zavrglo, je za Delo pojasnil Hočevar.
S Hočevarjevo obrazložitvijo pa na neplodna tla pade tudi želja minstra Hojsa, da bi uspešno realiziral morebitno kazensko ovadbo organizatorjev in protestnikov zaradi kaznivega dejanja zoper človekovo zdravje. Eno je prekršek, drugo pa kaznivo dejanje.
