Agencija za okolje (Arso) je 6. maja sprejela odločitev, po kateri ministrstvo za izobraževanje kot investitor projekta NUK II ne potrebuje okoljevarstvenega soglasja. To pomeni, da se lahko zdaj začnejo vsi postopki, povezani z dejanskim uresničevanjem projekta, piše današnje Delo.
"Trdno verjamem, da se bo gradnja začela še v tem (štiriletnem) mandatu. Če nam bodo vse odločevalske zvezde naklonjene, bi lahko novi NUK II v tem času tudi odprli," je po pisanju časnika odločitev Arsa za začetek gradnje NUK II komentiral ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Viljem Leban. Vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja je sicer resorno ministrstvo na Arso vložilo oktobra lani.
Izdelava projektne dokumentacije
Začetek zgodbe gradnje NUK II sega v 80. leta minulega stoletja, ko je bil izveden prvi natečaj za NUK II. Pred osmimi leti je na drugem natečaju zmagala rešitev biroja Bevk Perović. Trenutno poteka izdelava projektne dokumentacije za NUK II. Kot so za STA pred časom zapisali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), se bo izdelava projektne dokumentacije za gradnjo NUK II vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja po pogodbi predvidoma zaključila do konca leta.
NUK II bodo zgradili na zemljišču v neposredni bližini Križank na vogalu Emonske in Zoisove. Vrednost projekta je ocenjena na okoli 50 milijonov evrov.
Potem, ko so na Arsu resornemu ministrstvu prižgali zeleno luč, morata ministrstvo kot investitor in Mestna občina Ljubljana (Mol) kot lastnica zemljišč skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice za robni parceli na zemljišču, ki sta potrebni za zaokrožitev zemljišča NUK II. Pogodba bo predvidoma sklenjena v dveh mesecih, nato pa bomo vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, je za Delo povedal Leban.
Financiranje
Za izvedbo projekta NUK II, ki je, kot so za STA pojasnili na ministrstvu, vseskozi uvrščen med prednostne cilje MIZŠ, bo potrebno zagotoviti vire državnega financiranj oz. strukturnih skladov v novi finančni perspektivi v okviru kohezijske politike. Država bi za realizacijo projekta morala pridobiti neposredna posojila evropskih razvojnih bank, kot sta CEB - Razvojna banka Sveta Evrope in EIB - Evropska investicijska banka, saj ministrstvo samo ne more zagotavljati pravic porabe v naslednjem petletnem obdobju.
Kot so še zapisali, je po analizi možnosti realizacija naložbe v okviru investicijske iniciative Evropske komisije (EFSI sklad) glede na stroga merila presoje upravičenosti projektov, ki omogoča financiranje do največ 50 odstotkov, manj verjetna, saj ne gre za naložbo v okviru javno-zasebnega partnerstva. Druga možnost je novo programsko obdobje 2021-2027 v okviru kohezijske politike, kjer bi za projekt NUK II lahko pridobili evropska kohezijska sredstva, če bi ga MIZŠ v dogovoru s službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko uspelo ohraniti med predlaganimi naložbenimi prioritetami.
Za Delo pa so na ministrstvu pojasnili, da je za letos in prihodnje letu za NUK II v državnem proračunu namenjenih 936.800 evrov. Od tega je za letos namenjenih 618.400 evrov, za prihodnje leto pa 318.400 evrov.
