Kitajski trgovski velikan Alibaba je konec marca državi ponujal zaščitne maske po ceni, za polovico nižji od tistih, po katerih so jih dobavljali slovenski posredniki.
To dokazujejo dokumenti, ki so jih v uredništvu Necenzurirano.si dobili na vpogled po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Gre za ključni dokaz, da bi lahko država zaščitne maske kupovala ceneje. Če bi jih naročila pri Alibabi, bi posel zelo verjetno izgubila nekatera slovenska podjetja, za katera so lobirali vplivneži iz političnih krogov. Njihove ponudbe so bile namreč precej dražje od Alibabine.
Ali je prav to razlog, da so poslu nasprotovali tudi v samem vrhu vlade Janeza Janše, za zdaj ni jasno. Na koncu država ni izpeljala nakupa, pri katerem jo je predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin povezal z lastnikom Alibabe Jackom Majem. Uradno zato, ker je Alibaba želela denar vnaprej in ni predložila ustreznih certifikatov.
Toda oba razloga sta ob poznejših razkritjih spornih poslov z opremo sila nenavadna. Država je namreč nekaterim domačim ponudnikom opremo plačevala vnaprej. Od slovenskih podjetij pa je kupovala tudi maske, ki niso imele ustreznih certifikatov.
Kako smo našli cene, ki jih je ponujala Alibaba
V torek, 31. marca, je Slovenski državni holding (SDH) izpeljal skupščino Pošte Slovenije. Sprejete sklepe je označil kot poslovno skrivnost, torej jih je skrival pred javnostjo. Ker gre za izrazito redek primer, smo se na SDH obrnili s prošnjo, da nam po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja posreduje vsebino skupščinskih sklepov.
SDH nam je v dveh dneh odobril vpogled. Že iz predhodnih pojasnil SDH je bilo razvidno, da je bila skupščina namenjena »izvedbi konkretnega posla logistične izvedbe nakupa in dobave zaščitnih sredstev zavodu za blagovne rezerve«. Vsebina sklepa razkriva, da bi Pošta Slovenije sodelovala pri dobavi zaščitnih mask, ki jih je državi pred tem ponudila Alibaba.
Pošta Slovenije bi pomagala pripeljati: milijon kirurških mask po ceni do 0,55 ameriškega dolarja za kos in pol milijona dihalnih mask z zaščitnim filtrom KN95. Cena: do 1,54 dolarja za kos.
Cene, navedene v skupščinskih sklepih Pošte Slovenije, neizpodbitno dokazujejo, da je bila ponudba krepko cenejša od ponudb slovenskih ponudnikov, s katerimi je zavod ob soglasju ministrstva v zadnjih dneh marca sklepal posle. Tudi rok dobave je bil za državo ugodnejši. Kitajske maske bi v Slovenijo prišle že aprila. Za primerjavo: podjetje Acron, največji dobavitelj zaščitne opreme, bi moral po prvotni pogodbi državi vse obljubljene maske dobaviti šele do oktobra.
Nakup je naročil Počivalšek. Kdo ga je ustavil?
Skupščinski sklepi razkrivajo, da je Pošti Slovenije nakup naročilo ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. Določilo je tudi količino in najvišjo dovoljeno ceno zaščitnih mask. To potrjuje navedbe Ivana Galeta, da je imelo ministrstvo zadnjo besedo pri izbiri poslov in cenah opreme.
Zakaj torej država ni nabavila Alibabinih mask, ki so bile cenejše, v Slovenijo pa bi prišle hitro? Zakaj je raje kot Alibabo, ki je redno dobavljala maske evropskim državam in že zaradi svoje velikosti zagotovo ne bi imela logističnih težav, izbrala dražje domače posrednike z daljšimi roki dobave? In zakaj je slovenski politični vrh pritiskal, naj se posel odpove?
Možna odgovora sta le dva: ali bi nekateri izbrani posredniki ostali brez zaslužka ali pa zato, ker je v vmesnem času v nemilost predsednika vlade padel tudi Čeferin.
Že nekaj dni po skupščini Pošte Slovenije se je tako začelo zapletati. V petek, 3. aprila, je ministrstvo za obrambo pozvalo Alibabo, naj mu pošlje certifikate za opreme. Kitajci so še isti dan odgovorili, da vseh prevodov ne bodo mogli zagotoviti. Tri dni pozneje, 6. aprila, je Čeferin v pogovoru za EkipoSN kritiziral »vsakodnevno črnogledost v javnih nastopih vodilnih«. »A se resnično ne da ljudem podariti enega nasmeška, ene tople besede in pozitivnega pristopa?« se je spraševal Čeferin.
So bili res krivi le certifikati?
Medtem ko je Slovenijo na Kitajskem le zaradi prijateljskih zvez med Čeferinom in Jackom Majem čakalo šest milijonov kosov zaščitne opreme, večinoma mask, so mediji SDS udarili po Čeferinu. Že naslednji dan, 7. aprila, so se spraševali, ali bi lahko Uefa in Čeferin preprečila »katastrofo v Bergamu«. Pozneje je Janša v nagovoru državljanom za širjenje virusa po Evropi okrivil »nogometne spektakle«, s tem pa neposredno tudi Čeferina.
Jasno je bilo, da je vprašanje le še, zakaj bo posel odpovedan. Iz Pošte Slovenije so sporočili, da še vedno nimajo vseh navodil za izpeljavo posla. Počivalšek, ki je pošti naročil posel, je začel zatrjevati, da njegovo ministrstvo ni imelo stikov z Alibabo. Neprijetno delo pojasnjevanja odpovedi je vlada prepustila ministru za obrambo Mateju Toninu.
Tonin je poudaril, da »je nastajal problem, ker Alibaba ni dostavljala ustreznih certifikatov«. »Najprej je pošiljala certifikate v kitajščini. Potem smo prosili, naj pošljejo certifikate v angleščini. Poslali so jih za del opreme. Bil je potreben čas, da je ekspert z ministrstva za zdravje preveril, ali so ti certifikati ustrezni,« je 10. aprila dejal Tonin.
Geneplanetu se plača vnaprej. Alibabi ne.
A država je bila pri cerfifikatih precej manj stroga do nekaterih drugih dobaviteljev. Najbolj znan primer so maske, pri katerih je šlo dejansko za papirnate serviete z elastično gumico. Za 380 tisoč evrov jih je državi prodalo podjetje Korez Sorting Group. Te maske niso prestale strokovnega preverjanja, saj niso imele ne certifikata ne drugega potrdila, ki bi podrobneje predpisovalo njihovo uporabo. Zapleti s certifikati so bili tudi pri pošiljki opreme, ki jo je v Slovenijo pripeljal Joc Pečečnik.
»Drugi problem je bil, da je Alibaba zahtevala avans oziroma celotno plačilo,« je poudaril Tonin. »V Sloveniji je sistem nastavljen tako, da zavod za blagovne rezerve ne plačuje avansov, je dodal. A tudi to ne drži. Ivan Gale je razkril, da je moral zavod na zahtevo ministra Počivalška vnaprej plačati ventilatorje, ki jih je dobavilo podjetje Geneplanet. Njegovi ljudje, ki jih je zadolžil za koordinacijo z zavodom, so se pri tem sklicevali na zahteve »vrha«.
Epilog je znan. Posel z Alibabo je propadel, zaradi sporov pa se je podpisovanje novih pogodb praktično zaustavilo. Zaščitne maske so začele prihajati v Slovenijo.
Visoke cene so ostale v pogodbah s slovenskimi posredniki. Podjetje Acron bi tako po pogodbi za eno zaščitno masko tipa FFP2 dobilo skoraj štiri evre. Šele pred dnevi se je država z Acronom začela pogajati o znižanju cene. (LINK) To se je zgodilo šele po izbruhu afere, javnih nastopih Ivana Galeta, začetku kriminalistične preiskave poslov z zaščitno opremo in vloženi interpelaciji proti Počivalšku. Preveč naključij v zgodbi, v kateri bi Alibaba očitno marsikomu pokvarila načrte.
