V torek popoldne se je v sejni sobi na Gregorčičevi ulici, kjer zaseda vlada, zgodilo nekaj neobičajnega. Ljudi, ki vodijo našo državo in so vajeni sprejemati najtežje odločitve ter brez izrazov nasprotovanja ali odobravanja preposlušati na ure predstavitev, so ponesla čustva. Ko je dr. Miroslav Petrovec s svojimi kolegi zaključil predstavitev rezultatov raziskave o razširjenosti covida-19 se je po hodnikih vladne palače razlegel gromak aplavz. Ministri in prvi med njimi, soočeni z veličastnostjo znanstvenega dela, navdušenja preprosto niso mogli skriti.
Koliko je okuženih v Sloveniji
Za sodelovanje v raziskavi se je odločilo 1368 vabljenih, od tega so odvzeli 1367 brisov in 1318 vzorcev krvi. Številka: 41 testiranih je imelo v krvi protitelesa.
Na predstavitvi rezultatov širši javnosti hvalospevov vsem sodelujočim ni zmanjkalo. Brez dvoma zasluženo. Za natančne rezultate so potrebovali vzorec točno 1368 ljudi in točno toliko so jih testirali. In zdaj s 95-odstotno zanesljivostjo vemo, da se je z virusom že srečalo nekje med dvema in štirimi odstotki prebivalstva. Torej med 40.000 in 80.000 ljudi, najverjetneje okoli 60.000. Med testiranimi so namreč pri 41 ljudeh v krvi odkrili protitelesa, ki kažejo, da so v preteklosti že preboleli zahrbtno bolezen. Prekuženost je sicer bolj ali manj enakomerno razporejena po vseh starostnih skupinah. Od 39 sodelujočih v raziskavi, pri katerih niso odkrili akutne okužbe, ampak le protitelesa v krvi, pa je okoli 65 odstotkov navajalo, da je imelo v preteklih dveh do treh mesecih vsaj en simptom, značilen za covid-19. Izvedeli smo tudi, da če bi testirali še enkrat več ljudi, rezultati ne bi bili nič kaj bolj natančni.
Neodgovorjena vprašanja
Ob tem so avtorji raziskave povedali, da se iz dobljenih rezultatov ne da sklepati, ali je virus v kateri populaciji bolj ali manj razširjen, ne moremo sklepati, ali je katera starostna skupina bolj izpostavljena, ne moremo vedeti, v katerem delu Slovenije je bolj pogost, in predvsem ne moremo pridobiti podatka o smrtnosti virusa. Vsi tisti, ki so glede na aktualne številke izračunali, da je smrtnost virusa okoli 0,15-odstotna, se morajo namreč zavedati, tako pravi profesor Mario Poljak, da so podatki iz raziskave neprimerljivi s podatki o umrlih. Kot se je slikovito izrazil glavni in odgovorni raziskovalec, so podatki, ki so jih jemali za raziskavo, iz registra živih prebivalcev, podatke o umrlih pa najdemo v registru umrlih prebivalcev, ki pa ga znanstveniki pri svojem delu niso uporabljali. Na podlagi rezultatov tudi ne moremo sklepati, da so tisti, ki so virus že preboleli, nanj imuni. To se bo morda pokazalo s časom, morda pa tudi ne.
Virus v Sloveniji že januarja?
Kot smo še izvedeli, je mogoče, da se je novi koronavirus v Sloveniji pojavil že prej, januarja in februarja. »Mogoče je, da je bil novi koronavirus v Sloveniji prisoten že pred prvimi testi konec januarja,« je še ocenil profesor Poljak. Da bi to potrdili, bi znanstveniki morali izvesti študijo na vzorcih bolnikov, ki so imeli simptome, skladne z okužbo s covidom-19, v omenjenem obdobju. Kot je pojasnil dr. Miroslav Petrovec, imajo shranjene vzorce bolnikov, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo. Da pa bi jih lahko pregledali, mora biti sprejeta odločitev bodisi na ravni naše vlade bodisi EU, za raziskavo pa bi potrebovali dovoljenje komisije za etiko na ministrstvu za zdravje in soglasje lastnikov vzorcev oziroma pacientov.
Nezanesljivi testi
Veliko je bilo tudi povedanega o nadaljnjem testiranju. Kot je pojasnil dr. Petrovec, se bodo tudi v prihodnje izvajala testiranja vseh, ki bodo kazali simptome covida-19. »Želimo dokazati vsak primer, ki se bo pojavil, ga osamiti in tako preprečiti, da virus zaide v širše kroženje in med najbolj ranljivo populacijo.« Ob tem je posvaril javnost na nazanesljivost hitrih testov, ki naj bi kazali, ali je nekdo že prebolel okužbo ali ne. Tovrstne teste namreč samoplačniško nudi eden od zdravstvenih domov v Mariboru. Dr. Petrovec je prepričan, da bo v prihodnosti omogočeno cenovno dostopno in strokovno ustrezno samoplačniško testiranje na prisotnost protiteles. »A vrednosti tega testiranja, razen potešitve radovednosti posameznika, ne vidim,« je dodal.
Kaj storiti z rezultati?
Potem ko smo novinarji dve uri s predstavniki vlade in raziskovalci delili navdušenje nad raziskavo, je sledilo tudi vprašanje, kaj zdaj. Vlada je večkrat poudarila, da so rezultati bistveni za nadaljnje načrtovanje ukrepov. Jelko Kacin pa je dejal: »Raziskovalci so povedali, da nekaterih segmentov še niso analizirali in da nekaterih zaključkov še nimajo, pri nekaterih segmentih pa je baza podatkov premajhna, da bi lahko naredili zaključke in sprejeli odločitev. Tudi to, da nečesa ne vemo in da nečesa ne moremo izvedeti, je lahko dobro izhodišče za to, da se sprejemajo ali pa ne sprejemajo nekateri ukrepi sproščanja.« Navdušeni?
