Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo določa, da bo država podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke. Enako velja za delavce, ki v času epidemije ne morejo priti na delo zaradi višje sile.
Zakon velja od 11. aprila, z danes sprejeto novelo zakona pa bodo ti pogoji nekoliko manj strogi. Do pomoči bodo upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če lani oz. letos ne bodo poslovali vse leto, se bo upoštevala primerjava povprečnih mesečnih prihodkov.
Dodatno bodo ta ukrep lahko uporabile humanitarne in invalidske organizacije ter tudi manjša podjetja iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti.
Za vse pa velja, da se bodo lahko v času začasnega čakanja na delo delavci na zahtevo delodajalca vrnili na delo za do sedem dni v tekočem mesecu in ne več za sedem zaporednih dni, kot je zapisano v zdaj veljavnem zakonu.
Samozaposlenim, verskim uslužbencem, družbenikom in kmetom zakon ponuja pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter oprostitvi plačila socialnih prispevkov v času epidemije. Pogoji se bodo tudi tu spremenili na enake kot pri delodajalcih, ki pošljejo delavce na čakanje. Poleg tega bodo ukrep lahko koristili še tisti samozaposleni, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni v zavarovanje tudi na drugi podlagi.
Solidarnostni dodatek
Enkratni solidarnostni dodatek v višini med 130 in 300 evrov, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo po novem prejeli tudi kmetje nad 65 let in z nizkimi dohodki ter prejemniki poklicnih pokojnin, če te ne presegajo 700 evrov.
Za tiste, ki so ostali brez dela v času po razglasitvi epidemije, novela zakona prinaša nadomestilo zaradi izgube zaposlitve v višini 513,64 evra bruto mesečno.
Enkratna solidarnostna pomoč v višini 150 evrov je zdaj predvidena tudi za izredne študente, ne več le za redne. "Pozabilo pa se je na študente, ki študirajo na tujem," je še nove upravičence predlagal Miha Kordiš (Levica).
Med upravičence do enkratne solidarnostne pomoči se dodaja tudi prejemnike starševskega dodatka in prejemnike dodatka za nego otroka v mesecu aprilu, poleg tega pa še družinske pomočnike, rejnike ter prejemnike otroškega dodatka, če niso višje kot v šestem dohodkovnem razredu.
Prenovljeni zakon bo ponudil pomoč 1,2 milijona ljudem, odhodki proračuna pa se bodo povečali za blizu 37 milijonov evrov na 3,1 milijarde evrov. Finančni minister Andrej Šircelj je dopoldne poudaril, da se bodo te pravice priznavale za nazaj, torej od 13. marca dalje.
Novela zakona prinaša še nekatere druge rešitve. Ena od njih je začasna oprostitev plačila davka na dodano vrednost od dobave zaščitne in medicinske opreme.
Z namenom pomagati turističnim podjetjem se uvaja vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje, če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju.
Da bi pospešili investicije, pa novela predvideva ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj, tudi z zaostritvijo pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri teh postopkih. "To so zelo sporni členi, ki so ekološko in socialno zelo nevarni," je protestirala Violeta Tomić (Levica).
DZ je novelo zakona sprejel z 52 glasovi za, proti je glasovalo sedem poslancev Levice.
