Med ljudmi je pošteno završalo, ko je v javnosti odjeknila novica, da bodo prejeli v okviru korona zakona vsi prejemniki socialne pomoči 150 eur solidarnostnega dodatka (le tega bodo prejeli tudi vsi študenti in upravičenci do varstvenega dodatka). A slednje ne pomeni, da so namenili 150 eur dodatka na posamezno brezposelno osebo. Ker so upravičenci za socialno pomoč vsi člani, ki se jih zajame v odločbo, namreč pomeni, da bo 150 evrov dodatka prejel vsak član družine. Petčlanske družine bodo tako v okviru korona zakona prejele dodatek v višini 750 eur, šestčlanske družine v višini 900 eur, med ekstremnejše primere pa sodi denimo desetčlanska družina, ki bo prijela 1.500 eur.
Kakšna je socialna pomoč za brezposelne starše z večjimi družinami?
Država lepo poskrbi za družine, katerih starša sta brez zaposlitve. Izračun na spletni strani gov.si razkriva, da višina prejemkov prekaša proračun zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo.
Pa naredimo pregled dveh izračunov, katerega podatke lahko na omenjeni strani preveri prav vsak izmed vas. Kot smo preverili na Centru za socialno delo, se veliko ljudi poslužuje tudi prijav za prostovoljstvo, kar poveča socialno pomoč za 100 eur mesečno. Slednje smo opcijsko vključili v izračun.
Petčlanska družina (brezposelna starša in trije otroci)
Petčlanska družina, v kateri sta oba starša brez zaposlitve, bo prejela:
- Enkrat letno dodatek za veliko družino v višini 404,48 eur (letos še dodatnih 100,00 eur, torej 504,48 eur),
- otroški dodatek v višini 386,27 eur + socialno pomoč do skupne višine 1.343,29 eur.
(Pojasnilo: Od določenega cenzusa za posamezno družino se odšteje višina otroškega dodatka in morebitnih drugih prihodkov, nakazilo torej zajema razliko denarne pomoči.
- Prostovoljstvo: V kolikor en starš opravlja prostovoljno delo, znaša socialna pomoč do 1447,86 eur.
- V mesecu aprilu bo petčlanska družina prejela še korona krizni dodatek v višini 5 x 150,00 eur = 750, eur.
Petčlanska družina bo torej v aprilu prejela skupaj: 2.597,77 eur oz. 2.702,34 eur z dodatkom za prostovoljstvo.
Šestčlanska družina (brezposelna starša in štirje otroci)
Šestčlanska družina, v kateri sta oba starša brez zaposlitve, bo prejela:
-Enkrat letno dodatek za veliko družino v višini 491,52 eur (letos še dodatnih 200,00 eur, torej 691,52 eur),
-otroški dodatek v višini 526,74 eur,
-socialno pomoč do višine 1.580,58 eur - v primeru prostovoljstva pa 1.685,15 eur.
-V mesecu aprilu bo šestčlanska družina prejela še korona krizni dodatek v višini 6 x 150,00 eur = 900 eur.
Šestčlanska družina bo torej v aprilu prejela skupaj: 3.171,10 eur oz. 3.276,67 eur z dodatkom za prostovoljstvo.
Kaj pa, ko je eden izmed staršev zaposlen?
V kolikor je brez zaposlitve le en starš in ne oba, cenzus za brezposelnega ne znaša 402,18 eur, pač pa 607,29 eur. Celoten izračun višine socialne pomoči za petčlansko družino tako znaša 1.548,40 eur.
Kadar plača zaposlenega in prejeti otroški dodatek družine ne dosegajo višine cenzusa za socialno pomoč, je družina prejemnica denarne socialne pomoči.
Družini poleg denarne pomoči, tudi če slednja znaša le 1 eur, pripada tudi plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
V trenutnih razmerah opisanemu primeru družine pripada tudi korona krizni dodatek.
Ugodnosti za prejemnike denarne socialne pomoči
Poleg zgoraj naštetih nakazil, imajo prejemniki denarne pomoči še naslednje ugodnosti:
Aprila so učenci najbolj ranljivih skupin prejeli tablične računalnike in modeme za dostop do interneta.
-Brezplačni vrtec,
-brezplačno šolsko malico in kosilo,
-plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,
-subvencionirana najemnina za stanovanje,
-pri humanitarnih organizacijah lahko prejmejo pomoč v obliki hrane in drugih potrebščin,
-pri humanitarnih organizacijah lahko prejmejo pomoč v obliki plačila položnic
-pri Centru za socialno delo lahko prejmejo izredno denarno socialno pomoč, družina lahko prejme v koledarskem letu do največ 5.530 eur.
Revščina trka na vrata ljudi, ki delajo za preživetje
Revščina torej ni doma pri ljudeh brez zaposlitve, za slednje namreč država lepo poskrbi. Kot smo izvedeli na Centru za socialno delo, je največ revščine pri ljudeh, ki opravljajo delo za minimalno plačo in pri upokojencih z nizko pokojnino.
Veliko revščine je denimo pri družinah, kjer sta sicer zaposlena oba starša, a oba prejemata minimalno plačo. Takšne družine navkljub prihodkom bijejo bitko za preživetje in zaman trkajo na vrata ustanov, ki nudijo pomoč socialno ogroženim. In zakaj je temu tako? Omenjenim družinam ne pripadajo prepotrebne ugodnosti, ker starša ravno presegata cenzus za socialno pomoč, zato so povsem odvisni od lastnega dohodka, ki pogosto ne zadostuje niti za poplačilo najosnovnejših stroškov.
Ob tem je potrebno izpostaviti tudi veliko stisko samohranilk in samohranilcev, ki imajo ob enem oz. dveh otrocih ravno toliko previsoko plačo, da presežejo cenzus za socialno pomoč. Tudi njihovi klici na pomoč žal pogosto ostajajo neuslišani.
Jesen življenja je grenka tudi za mnoge upokojence, ki skušajo preživeti s nizko pokojnino. Po premnogih letih trdega dela ostajajo brezskrbni dnevi zgolj sanje in hrepenenje po tem, da bi jim nekoč po plačanih položnicah in sitem trebuhu ostal še kakšen evro za priboljšek ali dva. Ker roko na srce, mar si ga v vseh letih dela niso zaslužili?
