V DNS ugotavljajo, da so bile razmere na medijskem trgu skrajno zaostrene še pred nastopom krize, saj so mediji z različnimi ukrepi poskušali znižati stroške poslovanja. Razrez oglaševalskega kolača je že desetletje nenaklonjen predvsem tiskanim in lokalnim medijem, manjšim neodvisnim portalom in radijskim postajam, ravno ti pa bodo najbolj čutili tudi vplive krize, so opozorili.
Izpostavili so tudi težave manjših medijev, ki imajo premajhne ekipe, da bi se lahko oprli na pomoč, ki jo država zagotavlja s plačilom nadomestila za zaposlene na čakanju. "Problem bo predstavljalo tudi morebitno zbolevanje celotnih ekip, kar bo male medije prisililo, da začasno prenehajo delovati," so zapisali.
Ministrstvo za kulturo v društvu zato pozivajo, da sprejme ukrepe za pomoč in razbremenitev medijev, "ki pretežno ne zahtevajo dodatnih finančnih sredstev, ampak le predčasno izplačilo pogodbeno že dogovorjenih sredstev in prilagoditev nekaterih pogodbenih zahtev oziroma zahtev regulatorja".
Ob tem predlagajo, da Agencija za telekomunikacije storitve in omrežja RS izdajateljem v času trajanja krize omogoči prilagoditev programskih shem. Kot so pojasnili, izdajatelji nekaterih vsebin ne bodo mogli zagotavljati zaradi kadrovskih ali drugih razlogov, druge vsebine, predvsem informativne, pa bodo v programih dobile več prostora. V javnem interesu je, da mediji svoje vsebine trenutno čim bolj prilagodijo potrebam svojih javnosti, so zapisali.
Ministrstvu predlagajo, naj pogodbeno dogovorjena sredstva za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020 iz obeh sklopov medijskih razpisov medijem v celoti izplača vnaprej v mesecu aprilu. S tem bi medijem ministrstvo pomagalo prebroditi likvidnostne težave ter omogočilo realizacijo projektov in plačilo za novinarje, ki na teh projektih delajo. "V nekaterih primerih bo izplačilo preprečilo odpuščanja ali celo propad medija," so opomnili.
V pogodbi o sofinanciranju programskih vsebin ima ministrstvu vključeno tudi klavzulo o višji sili, ki izdajateljem omogoča večji odklon pri realizaciji na razpis prijavljenih vsebin od tistega, ki je predpisan v normalnih okoliščinah, so spomnili v DNS. Zato pozivajo, da ministrstvo medijem omogoči, da vsebine subvencioniranih projektov prilagodijo danim okoliščinam.
Predlagajo še, da država prevzame stroške distribucije tiskanih medijev, kar lahko ureja v sodelovanju s Pošto Slovenije. Ta ukrep bi tiskane medije razbremenil dela stroškov, kar bi jim omogočilo ohranjanje delovnih mest in vsebin.
V DNS v prihodnosti pričakujejo tudi sprejem celovitih in sistemskih ukrepov za pomoč medijem, zaposlenim in samozaposlenim novinarjem. Eden izmed ukrepov bi lahko bila oprostitev plačila DDV za izdajatelje medijev.
