Preverjali smo, s kakšnimi olajševalnimi ukrepi bodo na Ptujskem občine poskušale pomagati svojim prebivalcem; ne le najbolj prizadetim, ampak vsem. Na državni ravni je bila v tem kontekstu že sprejeta odločitev o nižji ceni elektrike za vsa gospodinjstva. Poleg tega so marsikje že znižali ceno plinskega ogrevanja. Občina Kidričevo je pred kratkim za vse občane z oprostitvijo omrežnin znižala ceno vode in kanalizacije. Tudi v občini Starše so te dni že sprejeli 100-odstotno oprostitev plačila omrežnine za kanalizacijo za tri mesece; strošek okrog 45 tisoč evrov bodo nadomestili iz proračunskih rezerv. Resnici na ljubo je treba povedati, da svojim občanom že do zdaj plačujejo oziroma subvencionirajo omrežnine za vodo in kanalizacijo tudi v občinah Markovci (50 odstotkov), Hajdina (od 50 do 80 odstotkov), Gorišnica (30 odstotkov), Središče ob Dravi (od 16 do 82 odstotkov) in deloma (le za kanalizacijo) v občinah Podlehnik, Majšperk in Trnovska vas. Sicer pa župani, kot je razvidno iz odgovorov, vsesplošni pomoči gospodinjstvom niso posebej naklonjeni, čeprav bi se lahko odpovedali denimo davku na nepremičnine (NUSZ), omrežninam in vplivali tudi na nižje cene storitev, ki jih opravljajo nekatera komunalna podjetja v občinski lasti.
Čakajoč na ukrepe vlade
Na MO Ptuj bo občanom omogočen odlog plačila NUSZ, pa tudi odlog plačila komunalnega prispevka (za novogradnje). Večino drugih ukrepov pa na ptujski občini prepuščajo v odločanje držav. »Ker še nimamo celotne slike, kdo pomoč potrebuje ali jo bo potreboval, v tem trenutku ukrepa, o katerem sprašujete, še ne bomo uveljavili,« pojasnjuje županja Nuša Gajšek in dodaja, da s prenagljenimi ukrepi ne želijo ogroziti finančne likvidnosti občine in načrtovanih naložb. Tudi velika večina županov ostalih občin je na vprašanje o ukrepih, s katerimi bi lahko znižali stroške vsem gospodinjstvom v svoji občini, odgovorila enako: da bodo spremljali dogajanje in se šele nato odločali za morebitne ukrepe.
Brez populističnih ukrepov za všečnost
Kako ravnati v času epidemije in kako pomagati svojim občanom, sta bili vprašanji, s katerima se je Skupnost občin Slovenije že obrnila na pristojna ministrstva, pravi andraška županja Darja Vudler. »Podano je bilo mnenje, da občine v času, ko vsi podatki in posledice epidemije še niso znani, ne sprejemajo ukrepov, ki bi lahko imeli očiten vpliv na proračune občin. Nujno pa seveda je, da spremljamo posledice, ki jih zdajšnje stanje prinaša tako gospodarstvu kot ljudem, nato pa se v nekem doglednem času skupaj z državo dogovorimo o usklajenih in konsistentnih ukrepih.« V občini Sveti Andraž bodo zato počakali, kako bo pomagala država, in se šele nato odločali o občinski podpori. »Skratka, ne bomo sprejemali nobenih populističnih ukrepov zgolj zato, da bi bili všečni, kar pa ne pomeni, da ne razmišljamo o tem, kako bomo glede na pristojnosti in zmožnosti pomagali pomoči potrebnim občanom.«
Pomoč, ko bo čas zanjo
Trnovski župan Alojz Benko je povedal: »Prišel bo čas za razmislek o tem, kako ljudem pomagati iz gospodarske krize, ki bo sledila epidemiji, vendar predvsem socialno šibkim, ne pa vsem enako. Preden bi se pomoč delila vsem gospodinjstvom, je namreč treba ugotoviti zakonske podlage in učinke; če bo tako odločeno, bodo to zagotovile vse občine v državi.«
Tudi lenarški župan pravi enako: »Pomoči se je treba lotiti sistemsko in kompatibilno z državo. Kar tako, brez premisleka tudi ne moremo siromašiti občinskega proračuna. Gospodarska zbornica je priporočila, da bi občine svojim občanom za obdobje epidemije lahko pomagale z odpisom NUSZ, torej edinega davka, ki ga pobira občina, kar se mi zdi smiselno in bom svetnikom tudi predlagal. Ne strinjam pa se s tem, da bi se pomoči podvajale s strani države in občine, pa tudi z uravnilovko, da bi jo dobili vsi, saj vsi pomoči gotovo niso potrebni.«
