Na OŠ Mladika so učenci izobraževanje na daljavo izjemno dobro sprejeli, je dejal ravnatelj Bogomir Širovnik. »Je pa pred učitelji velikanski izziv, da bodo ohranjali vnemo učencev za delo. Vsekakor bo treba v prihodnje veliko pedagoškega dela nameniti motivaciji učencev. O preverjanju znanja, pridobljenega na daljavo, trenutno še potekajo dogovori znotraj šolskega učiteljskega zbora, je pa vse v veliki meri odvisno od usmeritev MIZŠ.« Tudi ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela je zadovoljen s sodelovanjem učencev, odzivi staršev pa so za zdaj le pozitivni. Enako kot na drugih šolah tudi v Markovcih še ne vedo, kako bodo preverjali znanje. »Najboljše bo počakati na konkretna navodila ministrstva ali Zavoda RS za šolstvo.«Da se učitelji maksimalno trudijo, učenci pa celo nad pričakovanji, je poudarila ravnateljica največje ptujske osnovne šole OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič. O poteku dela je povedala, da učenci učiteljem dnevno poročajo o opravljenih nalogah – jih fotografirajo in pošljejo učiteljem, ti jim odgovorijo s povratno informacijo. Ob tem imajo učitelji tudi navodilo, da dnevno komunicirajo z učenci, pri tem pa morajo paziti, da jih ne preobremenijo. »Zajeli smo velik del populacije. Tu in tam se še najdejo učenci, ki se ne odzivajo, z njimi so v stiku razredniki in šolska svetovalna služba, da jih spodbudijo k delu. Razen dveh tujcev so vsi v komunikaciji, če ne drugače, po telefonu,« je dejala. Sicer pa za zdaj beležijo veliko pohval in zahval za delo in skrb. »Zaradi takšnih stvari je vredno biti učitelj.«
»Ne želimo izgubiti nobenega učenca«
Življenjske urnike so novonastalim razmeram uspešno prilagodili tudi starši otrok OŠ Olge Meglič. »Z velikim zadovoljstvom lahko povem, da so naši starši izobraževanje na daljavo oziroma domu vzeli zelo skrbno in odgovorno,« je dejala ravnateljica Helena Ocvirk. Z vso odgovornostjo pa so naloge prevzeli tudi učenci, ki to dokazujejo z izdelki, fotografijami, videoposnetki … »Nekateri učenci menijo, da jim ta način ustreza, saj si sami krojijo svoj urnik učenja. Učno delo si lahko razporedijo skozi ves dan. Izkušnje kažejo, da so učenci komaj čakali, kdaj bodo dobili delo, da se bodo lahko učili doma, kar je spodbujajoče in motivirajoče.«
Kako pa je z učenci, ki nimajo internetne povezave ali računalnika? Tem šola pošlje učno gradivo v tiskani obliki. Šole torej uporabljajo različne kanale za komuniciranje z učenci, posredovanje snovi ter zadolžitev, od e-asistenta, e-pošte, spletnih učilnic, spletne strani šole do telefonskih klicev in pošiljanja gradiv v tiskani obliki na dom. »Želimo, da nam noben učenec ne 'pobegne oziroma da ga ne izgubimo' iz razlogov, ki jih lahko rešimo. Pomembno je, da učenci ostanejo v dnevnem ritmu in miselni kondiciji za učenje,« je dejala Ocvirkova.
Starši poleg dnevnih obveznosti še v vlogi učitelja
In čeprav so starši zelo dobro sprejeli nov način dela, o čemer pričajo številne pohvale in zahvale, kot je dejal Bogomir Širovnik iz OŠ Mladika, pa na drugi strani šole zaznavajo tudi pomisleke o preobremenjenosti otrok in staršev, je izpostavila Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce in predsednica društva ravnateljev ptujskega območja. »Težava je predvsem v družinah z več otroki,« je pojasnila. Zato ravnateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk poziva vse starše, učence, ki zaradi spreminjajočih se razmer, ki vplivajo na organizacijo življenja in dela doma, čutijo stisko, stres ali se spopadajo z drugimi težavami, da se obrnejo na razrednika, dotičnega učitelja ali svetovalno delavko, ki je na voljo vsak dan.
Odzivi staršev s šoloobveznimi otroki
Mirjana Vinkler
»Z možem imava tri šoloobvezne otroke in kljub službenim obveznostim nam uspe krmariti tudi skozi šolske obveznosti. Sem pa zadovoljna s potekom pouka, tudi otroke vidim, da zavzeto opravljajo naloge, ki so jim dane. Tako da otroci so zavzeti, spoznali so, da je v njihovo dobro, da opravljajo naložene naloge. Eno izmed zanimivejših je imel najmlajši Jure, ki obiskuje prvi razred. Doma smo morali izvesti zimski športni dan.Nato je narisal, kaj je počel, in še opisal. Sicer pa naloge prejmejo okoli šeste ure zvečer za naslednji dan, snov sami predelajo, nato pa dobijo nalogo, da to tudi ponovijo.«
Simona Kitak
Kreativno, pestro, glasno je te dni tudi v družini Kitak, kjer biva šest otrok, trije šoloobvezni, en srednješolec in ena študentka. »Starejša dva sledita predavanjem na spletu, mlajši pa prejemajo naloge s strani osnovne šole prek različnih aplikacij in kanalov. Novi načini poučevanja jih pritegnejo, še posebej videoposnetki razlag, manj zanimanja kažejo za naloge, ki od njih zahtevajo prepisovanje snovi. Ob tem potarnajo, da je učenje na domu težje od tistega v šoli, kjer jim učitelji snov razložijo. Prav tako je v domačem okolju polno mikavnejših opravil za otroke kot učenje, tako bi zdaj z veseljem pomagali pri pripravi domačih rezancev. Jih je kar treba spodbujati k učenju in opravljanju nalog, ampak nam gre.«
Barbara Vinkler
Barbara in njena drugošolka sta sklenili, da si oblikujeta urnik. To pomeni, da med tednom začneta okrog osme ure izpolnjevati šolske naloge. »Intenzivno delava dve uri, nato je prosta. Pomagam ji, ker potrebuje pomoč odrasle osebe, posebej pri iskanju gradiva na spletnih platformah in pri delu z računalnikom.« Drugošolci so prejeli tudi nekaj praktičnih zadolžitev, tako so oblikovali voščilnice ob materinskem dnevu, skulpture iz slanega testa. »Te naloge je seveda opravila sama. Pridna je,« je drugošolko pohvalila Vinklerjeva, ki je učiteljica slovenskega jezika na eni izmed slovenskih šol. »Na šoli, kjer učim, smo začeli učiti na daljavo že 16. marca. Učitelji smo prejeli navodila, da z učenci predelamo le najpomembnejšo snov, tako da resnično pazimo, da jih ne preobremenimo.«
