Učinki novega koronavirusa na slovensko in evropsko gospodarsko rast bodo ogromni, ukrepi denarne politike pa so in bodo prilagojeni velikosti škode, ki bo nastala, je za STA zatrdil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Je pa ocenil, da bančni sistem in gospodarstvo v krizo vstopata v bistveno boljšem stanju kot v zadnjo.
Vsak dan bolj alarmantne razmere
Anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je pokazala, da ima kar 93 odstotkov gospodarskih subjektov resne težave v poslovanju zaradi zmanjšanega povpraševanja tako na domačem trgu kot iz tujine, sprejetih ukrepov vlade in pretrganih dobaviteljskih verig. 40 odstotkov jih ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronovirusa prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov jih meni, da se bo znižal vsaj za 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala vsaj za 30 odstotkov. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, saj jih polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov.
Po trenutni oceni več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za tri do šest mesecev, 32 odstotkov pa jih meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot šest mesecev.
"Razmere gospodarskih subjektov so vsak dan bolj alarmantne," so potem, ko so minuli teden izvedli anketo med mikro, malimi, srednje velikimi in velikimi podjetji, danes sporočili iz GZS. "Dejstvo je, da smo iz zdravstvene krize že prešli v globoko gospodarsko krizo. Po izkušnjah zdravstvena kriza traja okoli dva meseca in pol meseca. Če se bo podoben scenarij uresničil v Sloveniji, je pričakovati, da bi epidemijo, ki ogroža zdravje ljudi, lahko prebrodili nekje do sredine maja," so ocenili v zbornici in dodali, da bodo odločitve, ki jih vlada sprejema v teh dneh, odločale o tem, kako globoka bo gospodarska kriza, koliko časa bo trajala in kakšna bo posledično socialna kriza.
Ukrepi, ki jih podjetja najbolj pogrešajo, so poleg tega, da bi država v celoti pokrila strošek dela za zaposlene na čakanju, odloga plačila davčnih obveznosti, ukrepov na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne likvidnosti ter ukrepov na trgu dela za čakanje in skrajšani delovni čas tudi ukrepi za večjo fleksibilnost na trgu dela (premeščanje koriščenje ur, dopusti) ter na enem mestu zbrane vse aktualne informacije za podjetja, omogočanje neprekinjenega delovanja verig vrednosti z zagotovitvijo tekočega pretoka na mejah ter ukrepi na področju zavarovanja terjatev na nekaterih trgih.
GZS ocenjuje, da bi slovensko gospodarstvo za ohranitev delovanja in s tem čim več delovnih mest potrebovalo ukrepe na področju likvidnosti v vrednosti od dva do štiri milijarde evrov. Zato vlado poziva, naj pripravi nov paket interventne zakonodaje v pomoč gospodarstvu. Svoje predloge ukrepov je GZS danes posredovala vladi in gospodarskemu ministrstvu, so sporočili.
Zmanjšan obseg proizvodnje
Med podjetij, ki so bila primorana zmanjšati obseg proizvodnje, sta tudi zreška skupina Unior in Steklarna Rogaška.
V Uniorju so večinoma ustavili program odkovkov, na programu ročnega orodja bodo v zmanjšanem obsegu delali še ta teden, da kupcem dobavijo že naročeno, strojegradnja, kjer delajo za avtomobilsko industrijo, pa še naprej obratuje normalno, saj ne beležijo upadanja naročil.
Le sedem odstotkov proizvodnje pa so ohranili v Steklarni Rogaška, kar je najnižja možna raven poslovanja. Talilne peči brez dolgoročnih posledic pa ne morejo zaustaviti. Večina oddelkov, tudi proizvodnja embalaže v Kozjem, je zaprta, delavci pa bodo doma čakali na delo. Kjer je mogoče, njihovi zaposleni že delajo od doma. Možnosti, da bi konec meseca podaljšali ukrep zmanjšanega obsega proizvodnje, ne izključujejo. Steklarna je sicer v začetku leta napovedala zmanjšanje števila zaposlenih do 200 in pripravo seznama presežnih delavcev do aprila. Zaradi epidemije s koronavirosom se bo priprava tega seznama zamaknila, pogovori med podjetniškim sindikatom in upravo steklarne o uskladitvi glede števila presežnih delavcev pa potekajo prek videokonferenc.
Pekarna Mlinar je v soboto začasno zaprla 18 prodajaln v Sloveniji, ki poslujejo na območju Ljubljane, Maribora in Celja. Že nekaj dni pred tem je prihajalo do pogostih motenj v distribucijskem sistemu med Hrvaško in Slovenijo, kar je negativno vplivalo tudi na kakovost oskrbe v slovenskih prodajalnah.
