Janševa kandidatura

Prihodnja vladna koalicija napoveduje delovanje za blaginjo, v opoziciji pa ne verjamejo, da je volk menjal svojo nrav

J.P./STA
3. 3. 2020, 14.08
Posodobljeno: 3. 3. 2020, 14.18
Deli članek:

Stranke bodoče vladne koalicije SDS, SMC, DeSUS in NSi so napovedale podporo predsedniku SDS Janezu Janši pri njegovi kandidaturi za mandatarja. Poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB ga ne nameravajo podpreti.

Bobo
Za izvolitev novega mandatarja je potrebnih najmanj 46 glasov.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je spomnil, da je bila SDS zmagovalka zadnjih parlamentarnih volitev, a je tedaj vlado sestavil predsednik LMŠ Marjan Šarec. Kot je dejal, so že takrat jasno povedali, da bo Šarčeva manjšinska vlada za Slovenijo pomenila polno izgubljenih priložnosti in "žal se je izkazalo, da je temu res bilo tako". Po njegovih besedah so se ključne težave v družbi zgolj povečevale, "koalicija pa se je večinoma ukvarjala sama s sabo in s kadrovanjem po državnih ali z državo povezanih podjetij".

Krivec verjame, da se bodo razmere zdaj stabilizirale, saj je pred poslanci predlog za imenovanje Janeza Janše za mandatarja ter možnost oblikovanja večinske in močne koalicije, ki bo Slovenijo popeljala v smer blaginje za vse. Predlog za Janševo imenovanje je po njegovih besedah legitimen in pregleden ter temelji na volji poslancev, ki v demokratičnem sistemu izražajo svobodno voljo. Zato je vodja poslanske skupine SDS kot žaljive in nedopustne ocenil "vnaprejšnje diskreditacije posameznih poslancev, ki so bili celo označeni za izdajalce s strani nekaterih, ki radikalno izražajo svoja stališča".

V SMC bo za Janšo danes glasovalo devet njihovih poslancev od desetih, je napovedal vodja strankine poslanske skupine Igor Zorčič. Kot je dejal, so leta 2018 res izjavili, da ne gredo v vlado z Janšo in njegovo SDS in so se tega tudi držali. Verjeli so v stabilno manjšinsko vlado Marjana Šarca, a so "pomanjkanje potrebnega dialoga znotraj koalicije in opitost od rezultatov javnomnenjskih anket pripeljali do krhanja odnosov med nekaterimi koalicijskimi partnerji, ki še danes niso sposobni tvornih pogovorov". Da so začeli pogovarjati o sodelovanju v novi vladi po njegovih besedah ni v nasprotju z voljo volivcev, "proti njihovi volji so kvečjemu politične igrice in računice, ki vodijo k odstopom in brezvladju".

"Stranka SMC ostaja ista levosredinska stranka, moderna stranka, častna stranka, če se referiram na včeraj nekatere izrečene izraze, stranka socialno-liberalnih vrednot, ki se podaja na težko politično pot sodelovanja in usklajevanja z novimi strankami," je pri tem zagotovil Zorčič. V dobro države pa je treba po njegovih besedah preseči nekatere delitve.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je v utemeljitvi odločitve stranke za vstop v Janševo vlado poudaril, da DeSUS nima ideoloških smernic in podlag. Kot je dejal, njihovi člani "izhajajo iz različnih družbenih sfer, ki se zavedajo zgodovine, a je ne uporabljajo za politično obračunavanje". "Če se ne bomo sposobni pogovarjati o vsebini, bodo stvari ostale nerešene," je poudaril in navedel, katere vsebine so na zahtevo DeSUS zapisane v koalicijski pogodbi. Med njimi sta ustanovitev demografskega sklada in sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, za katera je zdaj pravi trenutek "za sprejem brez fige v žepu".

Jurša je bil kritičen do ravnanja dosedanjega predsednika vlade, ki da je po nepričakovanem odstopu odgovornost za to prelagal na druge. Po Jurševih besedah je bilo takšno ravnanje "sila nezrelo in neresno". V DeSUS Šarcu tudi zamerijo, da so za njegov odstop naprej izvedeli iz medijev, kar ni bila "ravno lepa zahvala za 18-mesečno skupno delo".

Po oceni vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata v odhajajoči koaliciji ni bilo pravega, iskrenega partnerskega odnosa, v takem primeru pa je propad koalicije neizbežen. Kot je dejal, je zdaj "pred nami nov začetek, novo upanje za Slovenijo". Koalicijsko pogodbo so uskladili štirje dokaj različni politični partnerji in vsebuje njihove skupne točke. Znali so se pogovarjati in dogovoriti in to bodo znali tudi v prihodnje, je zagotovil.

Pri tem je Horvat poudaril, da politika NSi temelji na zelo jasnih vrednotah; državo želijo graditi na vrednotah, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, pravičnost in varnost, kakor tudi na načelih enakopravnosti, subsidiarnosti, solidarnosti in odgovornosti. Še posebej se je dotaknil zdravstva ter med drugim napovedal, da bodo umaknili svoj predlog zakona, ki bi skrajšal čakalne vrste, in bodo koaliciji predlagali novi, še izboljšan zakon.

Kandidata za mandatarja bosta podprla tudi poslanca narodnih manjšin. Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je ob tem spomnil, da manjšinska poslanca zaradi svojega poslanstva ne moreta biti sestavni del koalicije, sodelovanje z vlado pa je zaželeno in nujno za zagotovitev in uresničevanje varstva pravic avtohtonih narodnih skupnosti. Pri imenovanju mandatarja je za njiju pomemben pristop kandidata do ohranjanja in razvoja varstva avtohtonih narodnih skupnostim, pri čemer poslanca narodnih skupnosti ocenjujeta, da so v Janševem primeru ti pogoji v pretežni meri izpolnjeni.

Prihodnja opozicija kritična do Janše in nekdanjih koalicijskih partneric

Poslanci LMŠ bodo po napovedih vodje poslanske skupine Braneta Golubovića Janševi izvolitvi nasprotovali "na kulturen, demokratičen in argumentiran način". Ob tem se je vprašal, ali bo kandidat za predsednika vlade kljub nenehnemu poudarjanju pomembnosti sodelovanja in vključevanja nadaljeval z delitvami na naše in vaše ter z nespoštovanjem drugače mislečih. Golubović sicer po današnjem Janševem nastopu v DZ dopušča možnost, da se bo ta spremenil, "a glede na izkušnje zadnjih let upravičeno dvomimo, da lahko nekdo čez noč postane moder, strpen, spoštljiv, pravičen in vključujoč".

Golubović je spregovoril tudi o vsebini koalicijske pogodbe, ki je v nekaterih ciljih tudi zelo všečna, "a ta všečnost ni finančno ocenjena niti opredeljena". Vlada, ki nastaja, pa je po njegovih besedah "vlada strahu pred volitvami in političnega oportunizma". Odločitev dosedanjih koalicijskih partneric SMC in DeSUS po njegovih besedah spoštujejo, čeprav jo težko razumejo.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je menil, da se pred glasovanjem o novem mandatarju ne sme nihče trkati po prsih, ne bodoča koalicija in tudi ne opozicija. Prav tako po njegovih besedah ne tisti, ki so "ves čas v opoziciji, čeprav so imeli priložnost postoriti kaj dobrega tudi v vladi, pa je seveda opozicija prikladno zavetje, da si na vladni prepih enostavno ne želiš ali pa ne upaš", je bil kritičen Han. V stranki so sicer po Šarčevem odstopu želeli dati škarje in platno v roke volivcem, a se to žal iz različnih razlogov ni zgodilo, je dodal.

Pred novo vlado je po oceni Hana veliko izzivov na vseh področjih. Nastajajoči vladi pa kljub ne preveč optimistični popotnici želi, da ji ne bi zmanjkalo moči za vsebino in potrebne rešitve. Kljub temu je v SD ne nameravajo podpreti, saj imajo dovolj zgodovinskega spomina, Janševa dejanja iz preteklih časov pa govorijo sama po sebi, je dodal Han. Ob tem je bil kritičen tudi do strank, ki pred vsakimi volitvami nastanejo čez noč in namesto obljubljenega vedno prinesejo isto razočaranje.

Poslanec in koordinator Levice Luka Mesec je ocenil, da v marsikaterem smislu danes ne odločajo o vladi, ki bi bila popolno nasprotje preteklih vlad, ampak obratno, o kontinuiteti. A če so pri podpori sredinskim strankam lahko vsaj upali, da bodo ustavili erozijo standardov in drsenje na desno, sicer neuspešno, pri nastajajoči vladi tega upanja po njegovih besedah ni. "In če smo pri sredinskih strankah izigravanje demokratičnih pravil in tehniko lahko spremljali kot ekscese, je pri Janševi stranki to sistematično praksa že dolga leta," je poudaril Mesec. Ta je podelitev tretjega mandata za sestavo vlade Janezu Janši vnaprej označil za "civilizacijski polom".

Če bo Janša mandat dobil, je tiste, ki bodo v opoziciji, pozval, da presekajo začaran krog. Njihov edini cilj po njegovih besedah ne sme biti nasprotovanje Janši, še pomembnejši cilj je "izgradnja alternative, ki bo vredna svojega imena". Ob tem je obljubil, da bodo v Levici trda opozicija.

V SAB so napovedali, da glasovnic za današnje glasovanje ne bodo prevzeli, saj so bili tako stranka kot posamezni poslanci po besedah Maše Kociper v zadnjih dneh deležni raznih diskreditacij in namigovanj. "Odvečne glasove boste lahko iskali pri kom drugem, SAB pa odhaja v opozicijo," je dodala. Kritična je bila do dosedanje politike SDS, ki da je bila "prevečkrat destruktivna, nestrpna in izključujoča, povečevala je delitve med ljudmi". Ta politika, ki je poslanci SAB ne morejo podpreti, po njenih besedah kaže tudi tendence avtoritarnosti in nacionalizma ter željo po podrejanju demokratičnih institucij.

Ob tem je bila Kociprova kritična do LMŠ in njenega predsednika Marjana Šarca ter Levice, ki da nosita odgovornost za nastanek desne vlade. Šarec je namreč po njenih besedah z odstopom spravil državo v veliko politično nestabilnost, Levica pa je manjšinski vladi odtegnila podporo. V SAB so prepričani, da za Slovenijo najbolj primerna levosredinska vlada, zato obžalujejo, da ni bilo posluha za njihovo idejo o projektni vladi.

V SNS danes niso javno napovedali, kako bodo glasovali, so pa pojasnili, da je nekaj usmeritev iz koalicijske pogodbe prihodnje vlade v skladu s programom SNS. Poslanec Dušan Šiško je ob tem omenil uvedbo obveznega služenja vojaškega roka in še nekatere druge ukrepe. Prav tako so prepričani, da bo nova koalicija delovala bolj trdno, "saj so ravno tiste stranke, ki so bile v veliki meri krive za razpad dosedanje koalicije, izvzete iz vodstvenih pozicij".

Šiško je ob tem napovedal, da bo SNS konstruktivna koalicija, ki bo podpirala rešitve za razvoj države in njeno ponovno vključitev na evropski in svetovni zemljevid. Hkrati pa bodo poslanci SNS "izredno glasni", kadar bodo ocenili, da je kakšna odločitev vladne koalicije v nasprotju s koristmi Slovenije, je še zatrdil Šiško. Poslanec SNS še ocenjuje, da novi vladi dela ne bo zmanjkalo, prav tako ne ovir, na katere bo naletela.