Novice Svet24

Miran Murko iz ptujske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je povedal, da iskalci zaposlitve na Ptuju delo v povprečju najdejo v pol leta. Med osebami, ki so bile vpisane v evidenco brezposelnih, se jih je lani zaposlilo okoli 2700, od tega največ profilov s končano tri- ali štiriletno srednjo šolo. Novo službo je dobilo 700 ljudi s triletno šolo in 830 s štiriletno. Zaposlitev je našlo tudi 500 delavcev, ki imajo končano osnovno šolo ali manj, ter 150 delavcev z nižjo poklicno kvalifikacijo.

Mladi imajo težave z zaposlitvijo, če takoj hočejo idealno službo

Diplomantov vseh treh stopenj študijskih programov se je lani zaposlilo 520. Murko poudarja, da mladi, ki so pripravljeni svojo kariero graditi postopoma, večjih težav z vključevanjem na trg delovne sile po končanem šolanju nimajo. »Sprejmejo ponudbo, ki jo trg ponuja,« je pojasnil in izpostavil, da je večja težava najti delo za tiste mlade, ki že sprva ciljajo na službo svojega življenja. »Pri tistih, ki želijo že s prvo zaposlitvijo zadovoljiti vse svoje karierne cilje in ambicije, pot do želene službe ni preprosta. Zato potrebujejo kar nekaj časa, da najdejo priložnost, ali pa morajo svoja pričakovanja spremeniti in biti pripravljeni na sprejem kompromisov.«

Č.G.

Največ priložnosti za službo imajo električarji

In kateri kadri so na ptujsko-ormoškem območju najbolj iskani? Na ravni končane srednješolske izobrazbe je največ povpraševanja po delavcih elektro stroke (inštalaterji in mehaniki), lani so jih delodajalci prek zavoda iskali 650. Veliko je tudi povpraševanje po varilcih, a v primerjavi z električarji bistveno manjše (136). Sledijo delavci v montaži, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (špediterji), prodajalci, delavci v zdravstveni negi, natakarji in kuharji, mehaniki, delavci za preprosta dela v proizvodnji, monterji strojnih inštalacij, orodjarji, livarji, strugarji …

Med visoko izobraženimi se najbolj iščejo šolniki, zdravniki in medicinci

Č.G.

Pri kadru z visokošolsko izobrazbo je bilo lani v regiji največ povpraševanja po pedagoških in zdravstvenih delavcih. Za osnovnošolske učitelje je bilo razpisanih 109 delovnih mest. Za področje izobraževanja se je ponujalo še dodatno okoli 100 služb, in sicer za svetovalne delavce, organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela, za strokovnjake za delo z otroki s posebnimi potrebami, učitelje v glasbenih šolah, vodstvene kadre (ravnatelje), profesorje na srednjih šolah in vzgojitelje v vrtcih. Na področju zdravstva je bilo razpisanih 72 delovnih mest za zdravnike, 70 za strokovnjake zdravstvene nege, 20 za psihologe, 11 za zobozdravnike, delodajalci so iskali še govorne terapevte in fizioterapevte. Pri poklicih z visokošolsko izobrazbo, kot so ekonomisti, računovodje, poslovni sekretarji, pravniki, inženirji strojništva, komercialisti, programerji in gradbeniki, je bilo za vsakega od navedenih profilov razpisanih manj kot 20 delovnih mest.

Starejši v primerjavi z mlajšimi težje do zaposlitve

Dobra tretjina vseh brezposelnih na ptujsko-ormoškem območju je stara več kot 50 let. V evidencah ptujskega zavoda jih vodijo tisoč. Od teh tisoč jih je skoraj 600 dolgotrajno brezposelnih. To pomeni, da v več kot 12 mesecih brezposelnosti niso našli nove zaposlitvene priložnosti. »Med starejše še vedno štejemo starejše od 50 let, čeprav se dejansko ta meja pomika navzgor, po naši oceni je že preko 55. leta. Iz izkušenj vidimo, da morajo starejši v iskanje zaposlitve vložiti več truda kot mlajši brezposelni. So pa njihove konkurenčne prednosti pridobljene izkušnje, delovne navade, zanesljivost in odgovornost do dela.«

Brez tuje delovne sile ne bo šlo

Tako je ob nedavnem obisku na Ptuju povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Poudaril je, da bi lahko pomanjkanje delovne sile celo vplivalo na rezultat gospodarske rasti. »Gre za izziv, ki se ga bo v prihodnje treba lotiti, v tej luči pa tudi reforme socialnih transferjev. Čeprav je stopnja brezposelnosti rekordno nizka, imamo na zavodih za zaposlovanje še vedno prijavljenih okoli 60.000 iskalcev zaposlitve. Ocenjujemo, da jih je vsaj ena tretjina takšnih, ki bi se lahko zaposlili,« je izpostavil minister, ki priložnost za krpanje kadrovske luknje vidi tudi v upokojencih, ki so še pri volji za delo, hkrati pa je za to interes tudi pri delodajalcu.

Čeprav je v evidenci ptujske območne službe ZRSZ vpisanih 2700 oseb, delodajalci, zlasti v proizvodnih dejavnostih, vse težje pridobijo delavce. Zato najemajo tujo delovno silo.

Tretji vir pridobitve delovne sile so po ministrovih besedah mladi, ki vstopajo na zaposlitveni trg. »Treba bi bilo skrajšati dobo študija, več mladih bi se lahko zaposlilo po končani prvi bolonjski stopnji študija. Tako je v večini držav EU, pri nas se v večini odločijo za nadaljevanje študija na drugi stopnji.« Četrti vir delovne sile, ki jo bo Slovenija v prihodnje potrebovala, je uvoz delavcev iz držav, ki so nam kulturološko in jezikovno blizu. »Slovensko gospodarstvo in Slovenija kot celota, enako tudi večina evropskih držav, brez uvoza delovne sile ne bosta funkcionirala.« Minister Počivalšek je dodal, da si politika prizadeva tudi, da bi se mladi zaposlovali doma. Za to je po njegovih besedah treba zagotoviti delovna mesta, ki delavcu omogočajo večji zaslužek, pa tudi primerna stanovanja.

Katera dela opravljajo tuji delavci

Direktor ptujske območne obrtniške zbornice (OOZ) Boris Repič je povedal, da tudi obrtniki na Ptujskem občutijo pomanjkanje delovne sile. »Nekaterih del domači delavci sploh nočejo več opravljati, kar je povezano s prenizkimi plačami. Poleg tega moramo na zadevo pogledati širše, skozi demografsko sliko in pomanjkanje mlade delovne sile, ki nas čaka v prihodnjih letih. Zato ptujski obrtniki in podjetniki že danes aktivno iščejo delovno silo v tujini. Zaradi razumevanja jezika, kulture in navad se najbolj obračajo na delavce z območja nekdanje skupne države. Lani je bilo na območju Spodnjega Podravja mesečno veljavnih med 1600 in 1700 delovnih dovoljenj. Ptujski obrtniki zaposlujejo največ delavcev iz BiH, Hrvaške, Srbije, Severne Makedonije ter Kosova, in sicer v gradbeništvu, kovinarstvu, prevozništvu, gostinstvu in predelovalnih dejavnostih. Gre za poklice gradbinec (preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah), zidar, elektroinštalater, elektromehanik, serviser, voznik, orodjar, varilec, monter kovinskih konstrukcij, kuhar, natakar ... V veliki večini zaposlitev so naši delodajalci s tujimi delavci zadovoljni, zavedajo pa se, da jih morajo za učinkovitejše delo dodatno usposobiti. Delavcem, ki prihajajo iz bolj oddaljenih držav, delodajalci zagotavljajo tudi bivanje. Veliko je delavcev iz Hrvaške, ki se na delo dnevno vozijo od doma.« Repič je dodal, da Slovenija sicer za delavce iz držav nekdanje Jugoslavije ni več ciljna destinacija. Vse pogosteje se namreč že ozirajo po delu v Avstriji ali drugih evropskih državah, kjer lahko zaslužijo več.