Novice Svet24

Sašo Švigelj

Vas je rezultat glasovanja glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v sredo presenetil?

Ponedeljkov odstop predsednika vlade je glasovanje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz vsebine premaknil v polje političnega taktiziranja posamičnih strank. Ni pa me glasovanje presenetilo, s pomisleki strank smo bili seznanjeni že med usklajevanji ter zakonodajne procedure. Bi pa morda bilo glasovanje drugačno, če ne bi bilo ponedeljkovega odstopa predsednika vlade zaradi dveh odstopov njegovih  ministrov, ki o zakonu nista delila enakega stališča. Verjamem, da je bil odstop predsednika vlade za stranke, ki so glede zakona kolebale že od začetka – olajševalna okoliščina, da so lažje glasovale proti.

Pred glasovanjem ste namreč napovedali, da bi to lahko bilo osnutek nove koalicije.

Ja, kot sem rekel, gre za nekakšno politično taktiziranje, v ozadju katerega so tudi ostala strankarska dogajanja. Po ponedeljku so namreč nekateri takoj začeli pogledovati proti anketam in preračunavati, kaj se jim obrestuje. No, Socialni demokrati smo bili med prvimi, ki smo jasno povedali, da je v dani situaciji najbolje, da gremo na volitve, tam pa naj ljudje povedo, komu zaupajo.     

Bi ocenili, da je ukinitev dopolnilnega zavarovanja nekaj, kar javnost, vsaj leva, zahteva?

Ne samo, da ukinitev dopolnilnega zavarovanja upravičeno zahteva velik del javnosti, politika je dolžna poskrbeti, da ljudje od zdravstvenega zavarovanja dobijo kakovostno in dostopno zdravstveno oskrbo. Res pa je, da je treba tudi pošteno povedati, da ukinitev ne pomeni, da poslej v zdravstveno blagajno ne bomo plačevali, ampak da denar ne bo šel več na voljo zasebnim zavarovalnicam.  

Ključno pri tem pa je, da smo Socialni demokrati predlagali solidarnostno lestvico, da naj tisti, ki ima več, plača več, in tisti z manj prihodki manj. To bi bil edini način, da bi večini naših državljank in državljanov za isti obseg pravic ostalo več denarja v denarnicah.

Že obstoječ zakon namreč pozna stroge disciplinske ukrepe. Nimaš zavarovanja eno leto in ti navržejo večne penale. Nimaš ga več kot mesec in te za tri mesece dajo v čakalno dobo.

To je velik problem. Zato je verjetno marsikdo za zdravstvo pripravljen dati tudi kak evro več, da bo v primeru, ko bo potreboval zdravnika, pravi čas prišel do zdravstvene oskrbe. Zato se mora več napora kot do zdaj usmeriti v skrajševanje čakalnih vrst, da bodo vsi, ne glede na družbeni status, prišli do oskrbe hitreje. Predvsem tisti, za katere je lahko predolgo čakanje usodno. To je prva naloga novega ministra za zdravje!

Omenili ste, da je Šarec izgubil dva ministra, a je bila težava morda tudi v tem, da bi moral ob teh skozi državni zbor spravljati še obrambnega ministra, za tako zajeten paket pa mogoče ne bi imel podpore?

Problem je, da se mi o teh vsebinah sploh nismo pogovarjali. Odstop gospoda Šarca se lahko razlaga tako ali drugače, dejstvo pa je, da ni  bil vsebinske, temveč politične narave. Morda je predsednik vlade ocenil, da si bo po praksi nekaterih drugih držav po odstopu utrdil pozicijo navznoter. Vendar pa je v Sloveniji procedura do volitev bistveno drugačna kot v nekaterih drugih državah. Kralj postopka ni tisti, ki odstopi, ampak večina, ki se lahko zbere v parlamentu. Na ta dejstva politične abecede je pozabil, zato zdaj čakamo, kaj bo naredila druga parlamentarna večina. Prvi na vrsti je verjetno gospod Janez Janša, s katerim pa socialdemokrati ne bomo sodelovali pri pogovorih.

Bi rekli, da je to, katere stranke so zbežale na pogovore, malce simptomatično?

Mnogo je pogovorov, a tistih pravih, z mandatom organov strank, še verjetno ne. Verjamem, da morajo vse stranke v svojih bazah najprej preveriti, ali pri pogovorih sodelovati ali ne. Mislim, da bodo ti obrisi postali vidni naslednji teden, ko se bomo predstavniki strank uradno izjavljali pri predsedniku države.

Sašo Švigelj

Če se še malce omejimo na komentiranje drugih strank. Upokojenci niso podskupina, ki bi imela veliko prihodkov. Kljub temu so v Desus glasovali proti ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, kako naj si to pojasnjujemo?

Desus je stranka z dolgo tradicijo in ima v našem prostoru specifičen položaj. Drži se je status levosredinske stranke, ki pa je že pokazala, da je pripravljena sodelovati tudi z desnico. Vendar se zdi, da ji njeni volivci tega ne zamerijo. Konec koncev je bil Desus že dvakrat v vladi z gospodom Janšo in gospod Jurša (vodja poslanske skupine Desus, op. p.) je glede tega včeraj rekel, da jih volivci za to celo nagradijo.

Socialni demokrati pa imamo veliko bolj kritično volilno telo. Včasih je to težava, na drugi strani pa naši volivci vedo, kaj lahko od nas pričakujejo, tudi konkretno kar zadeva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ko smo soglasno glasovali za ukinitev tega zavarovanja.   

Kaj pa Stranka Alenke Bratušek, kjer so prav tako napovedali podporo noveli, nato pa pohiteli z vzdržanostjo ali glasovanjem proti. Kako to, je bila kakšna spodbuda?

Kot sem že rekel, od ponedeljka naprej, ko je vlada v odstopu, je začela večina strank preračunavati, kaj se jim izplača. Nekatere je strah, da v primeru predčasnih volitev ne bodo ponovile rezultata prejšnjih volitev, druge mislijo, da bi lahko z nadaljevanjem v tej sestavi državnega zbora pridobile. Jaz gledam na to kot na politične igre, ki pa žal na stranski tir postavijo vsebino.

Smo pa socialdemokrati ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podpirali od prvega dne in od ponedeljka naprej ni bilo nič drugače. Smo pa se tudi vseskozi zavedali, da z zakonom, ki bi lahko bil zelo všečen, zdravstvene blagajne ne smemo osiromašiti do te mere, da potem ljudje ne bi imeli dostopa so kakovostne zdravstvene oskrbe.

Ko se tukaj vzpostavlja prizma, se zdi, da je Levica tista, ki ima najbolj dobrodejne ideje, a malo fiskalno računa, Šarec pa veliko fiskalno računa, pa ima tudi dobrodejne ideje. Vi pa ste tukaj nekje na sredini.

To je percepcija nekaterih ljudi, po zadnjih informacijah pa slišim, da se Levica pozicionira kot programska stranka. Vse stranke smo lahko programske, ampak če svojih idej ne moremo spraviti čez parlament, tedaj nam program ne pomaga veliko. Je pa žal tako, da je tudi Levica s svojim delovanjem v letu in pol pomagala, da je gospod Janez Janša danes kralj postopka. Tudi v Levici bi se lahko zavedali, da samo z devetimi glasovi ne morejo realizirati vsega, kar želijo. Z nekaj njihovih idej smo se Socialni demokrati strinjali, nastane pa problem, ko Levica ne podpira praktično ničesar,  če ni po njihovo, in zelo težko sprejme kakršenkoli kompromis.

Sašo Švigelj

Kako pa so bili videti koalicijski vrhovi, ste se vi s Šarcem nagibali v levo ali poskušali loviti ravnotežje z vsemi članicami?

V tej koaliciji po mojem mnenju ni bilo nobene desne stranke. Desni niso niti SMC, niti SAB, niti Desus, ne mi, in ne Levica, ki je bila nekaj časa partnerica koalicije. Gospod  Šarec se ni odkrito postavljal ne na eno ne na drugo stran. Pri proračunu je koalicija gledala  v isto smer, saj se je zavedala, da vse želeno ne bo šlo skozi proračun. Nekje vedno zmanjka.

Bi kohabitacija Levica – SD – Šarec torej delovala?

Bi. Zdaj imamo eno veliko izkušnjo za naprej. Da se usedemo za mizo, ocenimo realno stanje, pogledamo, kaj lahko naredimo, in nato se tega vsi skupaj držimo. V takšni kohabitaciji pa ne more biti tekmovanja  v smislu, dobri predlogi so moji, zasluge za slabe pa »dobi« drugi.  

Ali niste sami z Levico tekmovali – kdo je dal boljši predlog?

Tekmovanje in sodelovanje sta del politike. Ključno pri tem pa je, da se vseskozi spoštuješ. Zato ne bi ocenjeval politika po tem, ali prihaja z leve ali desne strani; češ, ker sem jaz socialdemokrat, so vsi politiki z leve v redu, z desne pa ne. To ni res.

Jaz ljudi cenim zaradi njihove  spoštljivosti, četudi nimamo enakih pogledov na svet. To sem malo pogrešal pri Levici, malo več spoštovanja in malo manj zbadanja, ko sem bil zaradi svojih stališč v objavah na različnih družbenih omrežjih malodane najslabši človek. Tega ne odobravam. Sam v življenju o drugem človeku nisem napisal nič slabega in žaljivega, tega se držim.

In vi ste dobili ta občutek pri Levici?

Da.

Da ste kot neki razredni sovražnik?

Sašo Švigelj

Ja. In zdi se mi škoda, da je tako. Socialni demokrati imamo nahrbtnik, to je dejstvo. Ta je včasih težak, ampak ljudje vedo, kaj v tem nahrbtniku nosimo. Novi obrazi in nove stranke tega nahrbtnika nimajo tako težkega, ampak tudi njihov se počasi polni. Moj način dela je, da če se s kom bojujem za neko stvar, in kdo svojega nahrbtnika ne more nositi, mu bom jaz pomagal, ne pa vanj dajal kamenja.  

Če se boste skupaj z Levico in LMŠ selili v opozicijo – boste tukaj poskusili vzpostaviti sotočja?

Absolutno. Pri nekaterih vsebinah lahko sodelujemo. Verjetno še lažje v opoziciji, ko smo lahko, tudi če predlogi ne bodo sprejeti,  politično všečni, saj ne bomo nosili odgovornosti vladanja. Verjamem pa, da ima vsaka stranka svoj pogled na delo iz opozicije, socialdemokrati z opozicijo nimamo težave, to smo dokazali že leta 2004. Če bomo v prihodnje v opoziciji, bomo podprli dobre predloge, tudi vladne koalicije. Pri tem ne gre za floskulo, saj resno mislim. Verjamem, da bi lahko naredili tudi kakšen skupen projekt z LMŠ-jem in Levico.

Ali tudi sami delite mnenje, ki se zadnje dni pojavlja v medijih, torej da Šarec politično stopa po stopinjah Janeza Drnovška? Ste vi imeli izkušnjo Drnovška in ali je mogoče Šarca primerjati z njim?

Ne, te izkušnje nisem imel. Imel sem izkušnjo z vsemi predsedniki vlad po gospodu Drnovšku. Z vsemi sem imel korekten odnos, nobenega ne bom ocenjeval, naj jih ocenijo volivci. Verjamem pa, da lahko Socialni demokrati ponudimo premierja, ki bi nalogo predsednika vlade v mnogo pogledih opravil bolje od dozdajšnjih,  človeka z veliko izkušnjami, spoštovanjem do drugih in predvsem, ki zna poslušati.

Verjetno mislite gospoda Židana?

Da.

Sašo Švigelj