Da se je promet v smeri Ljubljane v minulem desetletju bistveno povečal, priznavajo tudi v Družbi za avtoceste RS (Dars). »Povečal se je povsod, še najbolj na štajerski avtocesti. Vse več ljudi prihaja v Ljubljano na delo ali na študij.« Podatki Darsa o štetju prometa tik pred Ljubljano, na odseku med Domžalami in Šentjakobom, kažejo, da se je pred desetletjem dnevno po tej cesti peljalo 52.900 vozil, lani skoraj 60.000. Številke o povečani obremenjenosti so začele najbolj rasti po letu 2015. Če primerjamo takratno in današnje stanje, je dnevno na štajerski avtocesti 7000 vozil več. Velik porast prometa po avtocesti so sicer na Darsu zabeležili že ob uveljavitvi vinjet po letu 2007.
Od Domžal do Ljubljane 14-kilometrska kolona
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) iz leta 2017 dnevno na delo v Ljubljano migrira 122.000 ljudi. Iz Ljubljane v druge kraje dnevno na delo odhaja 20.400 ljudi. Skupni tokovi delovnih migracij v Ljubljani se tako dnevno gibljejo okoli 142.500. Kot so povedali na Darsu, se jutranja prometna konica začne ob 6. in traja do 9. ure, najbolj pa je promet ohromljen od Domžal do Ljubljane, na 14-kilometrskem odseku Lukovica–odcep Zadobrova. »Na preostalih 90 odstotkih štajerske avtoceste (115 kilometrih) je pretočnost normalna. Prav tako posebnih zastojev po celotni trasi avtoceste ne beležimo izven časa jutranje konice,« so pojasnili na Darsu, kjer so že začeli pripravljati projekte za razširitev cestišča in vzpostavitev tretjega voznega pasu na najbolj obremenjenih vpadnicah s štajerskega in primorskega konca.
Gradbišče na štajerki in primorki tri leta
Zaradi dolgotrajnosti postopkov se za projekt, ki bi pomenil novogradnjo, niso odločili, temveč bodo razširitev cestišča izvedli v sklopu rekonstrukcije. Sedanji odstavni pas bodo preoblikovali v tretji vozni pas. »Prometnovarnostne analize so pokazale, da je stalni tretji prometni pas z odstavnimi nišami najbolj smiselno izvesti med Domžalami in Zadobrovo na štajerski avtocesti ter med Kozarjami in Vrhniko na primorski avtocesti. Na podlagi ocene iz idejne zasnove bi strošek rekonstrukcije kilometra avtoceste z vsemi potrebnimi elementi stal okoli 2,5 milijona evrov. Trenutno pripravljamo razpis za izdelovalca projektne dokumentacije. Razpis za izvajalca gradbenih del bomo predvidoma pripravili v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa, če ne bo zapletov, začeli z deli. V času gradnje bomo promet usmerili po dveh zožanih pasovih; tako se število voznih pasov ne bo zmanjšalo. Ocenjujemo, da bi dela izvajali v treh gradbenih sezonah. Za zdaj je groba ocena, da bi izvajalec v eni gradbeni sezoni opravil pripravljalna dela, to so razširitveni nasipi in prestavitve priključkov. Potem bi v dveh gradbenih sezonah izvedel še dela na glavni trasi. Pripravljalna dela na gradbišču bi začeli naslednje leto, glavna dela rekonstrukcije pa bi izvajali v letih 2022 in 2023. Poleg tega so se že začeli postopki prostorskega načrtovanja za ureditev ljubljanskega cestnega obroča in vpadnih cest.«
Avtoceste varnejše od regionalnih in lokalnih
Kljub obremenjenosti avtocestnega omrežja pa na Darsu pravijo, da so slovenske avtoceste v primerjavi z drugimi, nižjimi kategorijami cest še vedno najvarnejše. »Čeprav so najprometnejše, se na njih zgodi najmanj prometnih nesreč. Po nekaterih izračunih so avtoceste od sedem- do devetkrat varnejše od cest nižje kategorije. Na povečanje prometne varnosti sta v zadnjih letih vplivali pospešena zgraditev avtocestnega sistema, varnostna oprema, s katero ga vseskozi opremljamo (na primer naletni mehovi na izvozih in razcepih, oprema v predorih, izletne cone na posameznih priključkih, talna in vertikalna signalizacija – pospešeno opremljanje sistema s portali nad avtocestami …), kontinuirane aktivnosti družbe Dars v smislu ozaveščanja uporabnikov avtocest o prometni varnosti in pravilni uporabi avtocest, v splošnem pa tudi uvedba vinjetnega načina cestninjenja. Ob vsaki obsežnejši obnovi posameznega avtocestnega odseka dvignemo tudi raven prometne varnosti. Na primer razširimo odstavne pasove, v ločilni pas namesto jeklene varnostne ograje postavimo betonsko varovalno ograjo z veliko višjim nivojem varovanja … Primer je denimo odsek štajerske avtoceste med Vranskim in Arjo vasjo.«
»Spremenite delovni čas ali delajte od doma«
Na Darsu poudarjajo, da bi k zmanjšanju obremenjenosti slovenskih avtocest in jutranjega prometnega pritiska na prestolnico poleg vzpostavitve novih voznih pasov s štajerske in primorske strani lahko pripomogli še ukrepi trajnostne mobilnosti, uporaba javnega prevoza in nadgradnja železniškega omrežja. Da bi delavci za prihod na delo izgubili čim manj časa, na Darsu delodajalcem predlagajo spremembo delovnega časa in možnost dela od doma. Sami so se za tovrstni ukrep že odločili in se je po njihovih besedah izkazal za učinkovitega. »Če se zaposlenim v Ljubljani, ki se dnevno vozijo, ponudi možnost zgodnjega prihoda na delo (pred časom, ki je predpisan kot obvezna prisotnost) ali delo od doma, lahko pričakujemo spremembe. Zelo zgodaj zjutraj so vožnje na delovno mesto ugodnejše in izguba časa zaradi samega trajanja vožnje se zmanjša na minimalno potrebno. Podobno je na primer tudi po koncu jutranje konice. Takšen ukrep smo uvedli v svojem podjetju, izkazal se je za zelo dobrega, ljudje so zelo naklonjeni takšnim rešitvam. Ocenjujemo, da je treba ponuditi to možnost zaposlenim, če seveda narava dela to dopušča. V družbi Dars spodbujamo delo od doma, saj gre za ukrep, ki lahko pripomore k zmanjšanju prometa v konicah ter k izboljšanju trajnostnega razvoja.«
