Zlom zdravstva bi se po mnenju strokovnjakov zgodil najkasneje v dveh letih, ko bo sistem zašel v izgube, najverjetneje pa že prej, saj na spremembe ni pripravljen niti sam ZZZS.
Kakšen učinek bi imela po vašem mnenju ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?
LMŠ je kljub svarilom finančnega ministra vztrajala pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, čeprav so izračuni pokazali, da takšen sistem dolgoročno ne more vzdržati. Zlom zdravstva bi se po mnenju strokovnjakov zgodil najkasneje v dveh letih, ko bo sistem zašel v izgube, najverjetneje pa že prej, saj na spremembe ni pripravljen niti sam ZZZS. Ta že zdaj opozarja, da novega sistema ne bo mogel izvajati z obstoječimi kadri in opremo, kar pomeni dodatne stroške uvajanja. Ne gre pozabiti na nove parlamentarne volitve, zato se nekateri poslanci bojijo, da bi se ravno v tistem času razkrile posledice zgrešenih odločitev.
Kakšne so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti zakona?
Zakonski predlog uveljavitve obveznega pavšalnega prispevka temelji na izračunih predlagateljev, kjer se predpostavlja, da bo skupno število plačnikov pavšala 1.620.000 oseb, potrebna višina zbranih sredstev pa približno 555 milijonov evrov. Navedeni izračun pa ima vrsto pomanjkljivosti, saj med drugim upošteva previsoko število potencialnih plačnikov (84.000 osebam se že zdaj obvezno zavarovanje plačuje iz proračuna); potreben znesek zbranih sredstev v 2021 je prenizek in temelji na znesku iz leta 2018, glede na realizirane in napovedane (finančni načrt ZZZS) stopnje rasti v 2019, 2020 in 2021 bo treba zbrati najmanj 606 milijonov evrov; predpostavlja se 100 odstotkov pobranih sredstev, izkušnje pa kažejo, da je približno tri odstotke neplačnikov.
Kakšne posledice prinaša morebitna ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?
V državnem zboru bodo, ne glede na padec vlade, obravnavali predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki ga je sprva vložila Levica, potem pa so ga koalicijske partnerice do nerazpoznavnosti spremenile z najrazličnejšimi amandmaji, tako da je praktično nemogoče vedeti, kaj se bo sprejemalo in s kakšnimi posledicami. Bistvo je, da želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, težava pa nastaja pri tem, kako pokriti izpad sredstev. LMŠ predlaga obvezni pavšalni prispevek v višini 32 evrov, SD pa solidarnostno lestvico, po kateri bi se plačeval znesek v višini od 10 do 100 evrov na mesec. Skrb vzbujajoče je, da sta oba predloga amandmajev pripravljena brez ministrstva za finance in ne vsebujeta nikakršnih dolgoročnih izračunov in simulacij, in prav tako ne pojasnjujeta, kakšen bo makroekonomski učinek predlaganih sprememb.
Medtem ko v predlogu SD že v letu 2021 zmanjka kar 100 milijonov, je ministrstvo za finance v primeru pavšalnega prispevka naredilo oceno zgolj za prvi dve leti in ob tem opozorilo, da z vidika zagotavljanja zadostnih in stabilnih virov pavšalni prispevek tudi v višini 32 evrov pomeni veliko tveganje. Ministrstvo za finance tako ocenjuje, da se na podlagi trendov staranja prebivalstva razkorak med rastjo izdatkov in prihodkov izredno povečuje, predvsem dolgoročno. Zgolj za primerjavo: medtem ko je bil proračun ZZZS lani še dobre tri milijarde evrov, letos predlagan znaša 3,3 milijarde evrov oziroma približno devet odstotkov več kot lani. To pa je rast, ki je ne upoštevajo nobene finančne projekcije!
Pavšalni prispevek ne rešuje osnovne težave, zaradi katere je Levica želela ukiniti dopolnilno zavarovanje, to pa je nesolidarnost.
Predlagatelji nikjer niso upoštevali dodatnih stroškov za vzpostavitev novega načina plačevanja prispevkov. Po nekaterih ocenah bi to za ZZZS pomenilo 20 milijonov evrov.
Ali bi z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja rešili vsaj večkrat očitano nesolidarnost?
Pavšalni prispevek ne rešuje osnovne težave, zaradi katere je Levica želela ukiniti dopolnilno zavarovanje, to pa je nesolidarnost. S približno enakim zneskom 32 evrov kot danes znaša premija dopolnilnega zavarovanja, bodo upokojenci enako finančno ogroženi kot do zdaj. Za marsikoga bo še vedno predstavljal skoraj eno pokojnino. Politika je v ihti hitenja pozabila tudi na socialno ogrožene, ki danes ne plačujejo dopolnilnega zavarovanja. Ti bodo po novem postali zavezanci za plačilo 32 evrov, prav tako pa novi zakon na novo obremenjuje vse tiste, ki so danes v obveznem zavarovanju vzdrževani člani, medtem ko bodo morali mesečni pavšal plačevati.
Kaj pa v primeru nastopa nove finančne krize?
Ministrstvo za finance je še posebej opozorilo na posledice, ki jih lahko prinese ponovitev finančno-gospodarske krize, kot smo je doživeli pred leti. V tem primeru lahko zelo hitro pride do izpada sredstev nekaj sto milijonov evrov, kar bo privedlo v popoln zlom javnega zdravstva in še dodaten razcvet zasebništva.
Kaj pa dodatni stroški, ki bi jih prinesla ukinitev dopolnilnega zavarovanja?
Predlagatelji nikjer niso upoštevali dodatnih stroškov za vzpostavitev novega načina plačevanja prispevkov. Po nekaterih ocenah bi to za ZZZS pomenilo 20 milijonov evrov, saj novega sistema niso zmožni opravljati z obstoječimi kadri in opremo. Že danes zaradi preobremenjenosti ZZZS zamuja petina odločb za bolniške. Upoštevan ni bil izpad proračunskih prihodkov zaradi brezposelnih oseb, ki so trenutno zaposleni na zavarovalnicah, in izpad dohodnine v primeru, ko bi bil prispevek odbitna postavka pri izračunu osnove na dohodnino.
Ob tem ostaja odprto področje dolgotrajne oskrbe, ki bi ga morali reševati skupaj z zdravstvom in za katerega je minister za zdravje napovedal nov zakon že novembra lani. Tega zakona ni, področje pa ostaja odprto prav zaradi nezmožnosti rešitve vprašanja, kako urediti financiranje. A tudi pri tem se državljanom obeta bodisi dodatno povišanje stopnje bodisi nova dajatev ali davek, torej nove in nove obremenitve državljanov.
