Podnebne spremembe in človekov vpliv na naravo zahtevajo aktivno delovanje pri zaščiti kranjske sivke, naše avtohtone in precej ogrožene čebele. Slovenija ima nekaj več kot deset tisoč čebelarjev, število pa še narašča. S tem se povečuje število panjev in čebel, vendar donos medu v zadnjih letih strmo upada, pravi predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev Boris Seražin.
Kot je ta teden dejal na novinarski konferenci pred Pislakovim dnevom, letnim srečanjem Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev, ki bo 8. februarja na veterinarski fakulteti v Ljubljani, se pojavlja vse več bolezni, med drugim tudi zaradi slabe usposobljenosti številnih čebelarjev.
Informacije na spletnih forumih netočne
»Lani smo imeli na primer veliko trdega medu v satovju in nasveti, ki sem jih bral po forumih, so bili popolnoma napačni. V želji po čim boljši usposobljenosti čebelarjev se povezujemo s Čebelarsko zvezo Slovenije. Na našo pobudo se pripravlja nov projekt Dobre čebelarske prakse, v katerem bomo navedli, kaj je dobro za čebelarje in čebele, da se bo bolje čebelarilo. Pomembno pa je pridobiti znanje ter prisluhniti izkušnjam čebelarjev in s čebelami povezanih strokovnjakov tudi iz tujine. Letos bodo z nami predavatelji iz Španije, Italije in Nizozemske,« je, kot so sporočili iz združenja, pozval Seražin.
Na strokovnem srečanju se bodo med drugim ukvarjali z vprašanji, kakšni so učinkoviti ukrepi za obvladovanje bolezni čebel, med drugim tudi okužbe z glivo Nosema ceranae, povzročiteljico ene najpogostejših bolezni čebel, ali so pripravljeni na prihod malega panjskega hrošča ter zakaj in kako čebele naseliti v rastlinjake.
»Na Pislakovem dnevu s predavanji tradicionalno sodelujejo naši strokovnjaki za zdravstveno varstvo čebel. Delujejo na zelo različnih področjih za zagotavljanje boljšega zdravja in s tem preživetja čebel, saj se zavedamo, kako pomembne so za človeka in ekosistem,« je dejala prodekanja za izobraževanje na veterinarski fakulteti Breda Jakovac Strajn.
Gostota čebelnjakov povečuje tveganje izbruha
V Sloveniji je gostota čebelnjakov velika, kar povečuje tveganje za izbruh in tudi hitro širjenje bolezni. O tem bo na srečanju govorila Lucija Žvokelj z Nacionalnega veterinarskega inštituta. »Predvsem v luči podnebnih sprememb in vseh bolezni, ki so tako rekoč že pred vrati, je nujno, da potekajo tudi taka mednarodna izobraževanja s tujimi strokovnjaki, da naši čebelarji spoznajo njihovo prakso, ki je seveda lahko dobra ideja za naš, slovenski prostor. Pomembno pa je tudi, da se strokovnjaki povezujemo med seboj,« je dejala.
