Ekologi brez meja so na podlagi empirične analize ugotovili, da povprečno slovensko gospodinjstvo prejme na mesec 2,6 kilograma nenaslovljene oglasne pošte (reklam), kar pomeni 32 kilogramov na leto. Četrtina slovenskih gospodinjstev ima na nabiralnikih nameščeno nalepko, ki poštarju daje vedeti, naj tovrstnih pošiljk ne odlaga. Preostalih 75 odstotkov gospodinjstev na leto prejme skupno okoli 19.600 ton nenaslovljene oglasne pošte. V društvu so navedli, da gre za količino, ki je primerljiva s polovico zbranih kosovnih odpadkov v državi.
Največ oglasne pošte ob ponedeljkih
Gospodinjstva, ki nenaslovljene oglasne pošte ne želijo prejemati, lahko pri Agenciji za komunikacijska omrežja (AKOS) naročijo nalepko. Ta se namesti na poštni nabiralnik, stane pa 42 centov.
V raziskavi so ugotovili, da gospodinjstva največ nenaslovljene oglasne pošte prejmejo v začetku tedna, ob ponedeljkih, in sicer kar sedem kosov, pošiljka ponedeljkovih reklam pa tehta blizu četrt kilograma. Najmanj oglasne pošte v nabiralnike potrošnikov priroma ob petkih, samo en ali dva kosa, skupna teža je manj kot sto gramov. Zanimivo je tudi, da največ oglasne pošte prispe v začetku meseca, od prvega do petega, najmanj pa konec meseca. Ekologi brez meja so raziskavo izvajali v treh različnih krajih. Med nenaslovljenimi poštnimi pošiljkami so zabeležili 86 različnih oglaševalcev. »Najbolj izstopajo oglasi trgovskih verig, prodaja na drobno, predvsem z živili. Med vsemi oglasnimi sporočili je bilo teh 66 odstotkov. Četrtino nenaslovljenih oglasnih poštnih pošiljk so potrošnikom posredovali trgovci s pohištvom, med najpogostejšimi oglaševalci po pošti so še prodajalci električne in elektronske opreme, drogerije in prodajalci tekstila,« so pojasnili v društvu.
Reklame večinoma na nerecikliranem papirju
Lotili so se tudi preverjanja papirja, na katerega je natisnjena oglasna pošta. Večina ga je nerecikliranega. »Le nekaj oglaševalcev uporablja papir s FSC ali katerim drugim certifikatom. Med 86 pošiljatelji smo certifikat zasledili le pri petih ponudnikih. Pri proizvodnji papirja se uporabljajo številne nevarne kemikalije, ki vplivajo na zdravje ljudi in okolice. Prihaja do izpustov strupenih snovi v okolje, vključno s klorom, živim srebrom, svincem in fosforjem. Ker še vedno uporabljajo klor kot belilo, obstaja nevarnost prehajanja dioksinov in furanov v okolje. V nekaterih državah se za izdelavo papirja porabi več kot deset odstotkov vse porabljene pitne vode. Med letoma 2003 in 2013 so se nedotaknjene gozdne površine zmanjšale za 7,2 odstotka, deloma tudi zaradi sečnje za potrebe papirne industrije. Z uporabo ene metrične tone recikliranega papirja prihranimo 4,4 metrične tone lesa, 39 odstotkov energije, 58 odstotkov toplogrednih plinov, devet odstotkov porabe vode, 13 odstotkov nevarnih onesnaževal zraka, 26 odstotkov izpustov dioksinov in 20 odstotkov živega srebra. Oglasni papir, ki ga danes večina oglaševalcev uporablja za recikliranje, ni najboljši, saj vsebuje premalo kakovostnih celuloznih vlaken, zato ga morajo pri recikliranju mešati z drugim papirjem. V EU smo si na področju vsega odpadnega papirja in kartona zadali cilj reciklirati 75 odstotkov do leta 2025 in 85 odstotkov papirja do leta 2030. Leta 2016 smo v Sloveniji reciklirali 71 odstotkov odpadnega papirja in kartona.«
