Premier Marjan Šarec je na okoli poldneva na twitterju zapisal: »Ves čas zagovarjam ukinitev DZZ. Očitki o nedodelanosti in drugih nejasnostih, so samo izgovori. Če je resna volja prisotna, bo DZ zakon izglasoval. O tem se govori že leta in leta. Ukrep je dober za ljudi. Prihaja trenutek resnice, kdo je za in kdo proti.«
Na ZZZS menijo, da bi pavšalni prispevek v višini 32 evrov, kot ga v dopolnilih k noveli zakona o zdravstvenem zavarovanju predlaga LMŠ, zadoščal za nadomestitev sredstev dopolnilnega zavarovanja. Glede predloga progresivne lestvice poudarjajo, da je način nadomeščanja sredstev bolj politično vprašanje, pomembno je, da je zbranih dovolj sredstev.
Včeraj se je vladna koalicija usklajevala o predlogu in dopolnilih k zakonu za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Dogovorili pa se niso.
V največji vladni stranki, LMŠ, so že minuli teden pojasnili, da podpirajo predloge dopolnil Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki je med drugim predlagal zvišanje obveznega pavšalnega prispevka na 31,1 evra. LMŠ pa zaradi zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti zdravstvene blagajne z dopolnilom zvišujejo obvezni pavšalni prispevek z 29 evrov na 32 evrov mesečno.
Potem ko so v drugi obravnavi iz predloga zakona z dopolnilom umaknili finančno varovalko, pa želi LMŠ v tretji obravnavi z dopolnilom vrniti določilo, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov ZZZS iz prispevkov in drugih virov. Obenem so natančneje opredelili odhodke ZZZS, ki jih je potrebno pokriti. Gre za obveznosti, ki zapadejo do konca tekočega koledarskega leta, je navedeno v obrazložitvi dopolnila.
Znano je, da si tovrstno varovalko v zakonu želi minister za zdravje Aleš Šabeder, medtem ko ji ni bil naklonjen minister za finance Andrej Bertoncelj.
Dokler ni soglasja med ministri ...
Obenem se postavlja vprašanje podpore koalicije takemu predlogu. "Dejstvo je, da dopolnila govorijo o tem, da se obveznosti ZZZS do izvajalcev, ki so zapadle do konca leta, poravnajo iz proračuna. To pa po naših informacijah za zdaj ni usklajeno z ministrstvom za finance," je pojasnil vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič. V končni fazi po njegovih navedbah to tudi pomeni, da niso več pri ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, ampak pri prenosu.
Po njegovih besedah v SMC vseskozi zatrjujejo, da odgovornost za to zakonodajo nosi ministrstvo za zdravje. V SMC so večkrat poudarili, da bodo predlog podprli, če ga bo podprl minister. "A več kot očitno je, da med ministri ni soglasja glede udeležbe proračuna pri reševanju te situacije in da zadeva stoji na trhlih temeljih," je ugotavljal.
SD za uvedbo solidarnostne in progresivne lestvice
Odločno je nastopila tudi SD, ki pričakuje podporo svojemu predlogu dopolnila za uvedbo solidarnostne in progresivne lestvice.
"Socialni demokrati smo izjemno razočarani, da pri tako pomembnem zakonu, kot je zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je ključni zakon, ki odpravlja dopolnilo zdravstveno zavarovanje, prihaja do toliko nejasnosti," je povedala poslanka Bojana Muršič. Spomnila je, da je SD že v dosedanjem parlamentarnem postopku poskušala z dopolnilom določiti solidarnostno lestvico plačevanja prispevka, a niso bili uspešni.
Zato bodo poskušali ponovno to doseči v tretji obravnavi. Le tako bodo po besedah Muršičeve prišli do tega, k čemur jih zavezuje koalicijska pogodba, in sicer, da bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno, plačevanje prispevka pa solidarno ter progresivno.
"V SD ne pristajamo na zmanjševanje obsega storitev, zato je treba zagotoviti dovolj sredstev, da bomo obseg košarice pravic, ki jo imamo danes, zagotavljali tudi v prihodnje," je še dejala Muršičeva. Po njenih besedah je tudi žalostno, da ne razpolagajo z izračuni, koliko denarja je potrebnega za zdravstveno zavarovanje, saj analiz, kot kaže, na ministrstvu za zdravje ni.
Za SAB pa je po besedah vodje poslanske skupine Maše Kociper pomembno, da ukinitev dopolnilnega zavarovanja poteka tako, da ne ogrozijo zdravstvenega sistema in niti proračuna. Po njenih besedah sta oba resorja v domeni LMŠ, SAB pa bo podprla predlog, ki ga bo dala ta stranka. Torej najverjetneje tudi morebitno zvišanje prispevka na 32 evrov.
V DeSUS predloga zakona v dosedanjem postopku niso podprli, saj želijo počakati na celosten predlog, vključujoč ureditev dolgotrajne oskrbe, ki ga pripravlja minister. Stališča niso spremenili in kaže, da zakona tudi v tretjem branju ne bodo podprli.
