Težko razumete uvod v naš članek? Tudi mi. A odločitve države so včasih pač čudne. Torej, vlada je leta 2017 sprejela interventni zakon, na podlagi katerega je 15 bolnišnic prejelo skupaj 136 milijonov evrov za finančno sanacijo, sicer bi lahko bankrotirale. Zakon je predvideval, da se sredstva namenijo za plačilo zapadlih obveznosti in likvidnostnih posojil, pri čemer pa datuma, ki bi opredelil zapadlost računov, ni določal. Po letu in pol so se inšpektorji, ki preverjajo, ali se proračunska sredstva porabljajo v skladu s pravili, odločili pogledati knjige bolnišnic, kaj so storile z milijoni. Pri petih so ugotovili, da so denar porabili tudi za plačila računov, ki so zapadli po datumu, na katerega je začel veljati zakon, zato zdaj vlada zahteva denar nazaj. Kot rečeno, v samem zakonu datum zapadlosti obveznosti ni bil zapisan, določili so ga inšpektorji šele po tem, ko so že opravili nadzore po bolnišnicah. In prav to je zdaj jabolko spora med nekaterimi bolnišnicami in vlado.
Usodni datum
Onkološki inštitut je tri milijone evrov že vrnil v proračun. Sanacijskih sredstev niso niti porabili, saj niso imeli zapadlih obveznosti, zanje pa je zgodba končana in se ne nameravajo pravdati za ta sredstva. Drugačno stanje je v ostalih štirih bolnišnicah – gre za splošne bolnišnice Celje, Slovenj Gradec in Trbovlje ter porodnišnico Kranj, kjer morajo vrniti del sanacijskih sredstev v skupni višini 1,8 milijona evrov. Ta sredstva so bolnišnice porabile za plačilo računov po 30. novembru 2017. Ker so nekatere bolnišnice opozorile, da bi jih vračilo spornega denarja spet pahnilo v likvidnostne težave, jim je država velikodušno ponudila posojila iz državne zakladnice. Vseh pet bolnišnic se je namreč pritožilo nad odločbo urada za nadzor proračuna, vlada pa kot drugostopenjski organ o njihovih pritožbah še ni odločila. Je pa vladna služba za zakonodajo nedavno pritrdila pravilnosti odločitve ministrstev o določitvi presečnega datuma na 30. november 2017.
Slaba ponudba
Med bolnišnicami ni velikega navdušenja nad ponudbo ministrstva za finance. Direktor porodnišnice Kranj Marko Breznik je pojasnil, da bi jim morebitni najem likvidnostnega posojila pri državni zakladnici zgolj olajšal nakazilo sredstev na določen dan, ne bi jim pa izboljšal likvidnostne situacije, če bodo bolnišnice dejansko morale vrniti sredstva. Na vprašanje, ali razmišljajo o tožbi oziroma sprožitvi upravnega spora, je Breznik odvrnil, da ne razmišljajo o morebitnih ukrepih, dokler ne bodo prejeli odločbe vlade. Kranjska porodnišnica je prejela dober milijon in pol sanacijskih sredstev, vrniti pa morajo dobrih 122 tisoč evrov.
Uporabiti vsa sredstva
Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre ocenjuje predlog finančnega ministrstva kot popolno ignoranco in nepoznavanje vsebine interventnega zakona ter zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njihovem mnenju je predlog neustrezen in potemtakem tudi ne bodo zaprosili za posojilo, saj gre »samo za prerazporejanje denarja iz rok v usta«. Dela sanacijskih sredstev – prejeli so 5,2 milijona evrov, vrniti pa bi morali skoraj 600 tisoč – ne nameravajo vrniti v proračun, saj Lavre poudarja, da »temelja po pravu za odvzem denarja ni«. Če bo vlada pritrdila proračunskim inšpektorjem, pa napoveduje vsa pravna sredstva, da denar dobijo nazaj. V celjski bolnišnici so prejeli 4,2 milijona evrov sanacijskih sredstev, vrniti morajo dobrih 924 tisoč evrov. Kot so včeraj pojasnili, bodo po odločitvi vlade na njihovo pritožbo sprejeli odločitev o nadaljnjih ukrepih. Ob tem poudarjajo, da bodo pomembni tudi pogoji v Splošnem dogovoru za leto 2020, ki so osnova za poslovanje. Ponudbe ministrstva za finance pa ne bodo komentirali.
Norčevanje iz težke situacije
V Splošni bolnišnici Trbovlje, kjer naj bi od prejetih 471.702 evrov morali vrniti 190.808 evrov, so opozorili, da lahko že zdaj vsaka nelikvidna bolnišnica zaprosi za posojilo iz zakladnice. »Ponujanje likvidnostnega posojila kot rešitev za nastalo situacijo nekoliko nakazuje na norčevanje iz že sicer precej težke situacije bolnišnic,« pa je jasna direktorica bolnišnice Romana Martinčič. Kot je dodala, je poslabšana likvidnost le ena od posledic morebitnega vračanja denarja. Drugi dve sta povečana izguba in ogrožena poslovna sanacija. Ob tem je opozorila na neenake kriterije in diskriminatornost pri določanju, katere bolnišnice morajo vračati denar.
