Po poročanju revije Reporter so vsi, ki se na Raki ali v njeni okolici pišejo Ulčnik, gotovo Melanijini sorodniki.
Gre za številne potomce Antona in Amalije Ulčnik, starih staršev Melanie Trump. Ni jih težko najti, vendar o svoji slavni sorodnici neradi govorijo.
Lokalno je vsem najbolje znan Franci Ulčnik, najmlajši brat Amalije Knavs in stric Melanie. Ob nekdanji domačiji staršev si je zgradil hišo. Z novinarko Reporterja je bil Ulčnik precej redkobeseden, saj ima z novinarji slabe izkušnje, poleg tega so na družinskem srečanju sprejeli sklep, da z novinarji ne govorijo.
V oklepajih ni le Melania Trump, ampak tudi zgodba ostale družine – denimo uspehi Melanijinega dedka Antona Ulčnika, ki slovi kot zaslužen za vzgojo cenjene raške č'bule. Priimku Ulčnik so se tako domnevno izognili celo v dveh etnoloških publikacijah. V zborniku Raka ljudje in vino, ki je bil izdan ob 10. obletnici delovanja Društva vinogradnikov Raka, Anton Ulčnik ni omenjen niti v enem stavku. Čeprav je lokalno znan kot »oče« raške č'bule, zaradi katere je nastala celo Č'bularska pot. Prav tako Ulčnik ni omenjen v prispevku etnologa Janeza Bogataja, ki je raško č'bulo večkrat omenil v prispevku Kulinarična piramida Rake.
Ulčnikovega imena po podobnem ključu ni mogoče zaslediti niti v reklamni brošuri Najboljše z Rake, ki je bila izdana z namenom, da v njej predstavijo recepte z raško č'bulo, kot jih pripravljajo v gostilni Tratnik na Raki.
Kdo je »oče« raške č'bule?
Anton Ulčnik je v Rako prišel kot 17-letni čevljarski vajenec. Rojen je bil sicer v zaselku Podob pri kraju Loče 9. januarja 1910. Med svojim bivanjem na Raki je spoznal tri leta mlajšo Amalijo Gliha in jo poročil. V njunem zakonu se je rodilo skupaj osem otrok.
Leta 1935 sta dobila prvorojenca Željka Antona, pozneje se je poročil z učiteljico Polonco Ulčnik. Dve leti pozneje se je rodila Ida, vendar je umrla po rojstvu. Stanislav Ulčnik je bil rojen 1938, septembra 1939 še ena Ida, krstna botrca Melanie Knavs. Amalija, Melanijina mama, je bila rojena 9. julija 1945 v avstrijskem Judendorfu-Strassenglu, kjer je družina živela med vojno kot begunci, saj so Rako Nemci med vojno povsem izselili in tja naselili Kočevske Nemce. Družina se je vrnila domov leta 1946, nato se je 1949 rodila še Marija in leta 1951 kot zadnji Franc Ulčnik, poroča Reporter.
Anton Ulčnik je raško č'bulo ustvaril s križanjem ptujskega lüka in egipčanske čebule. Danes njegova čebula slovi kot cenjena sorta, zabeležena je bila v več etnografskih delih, a brez omembe Ulčnika, Melanijinega dedka.
Pred vojno je Anton Ulčnik delal kot čevljar, v Ribnici je imel še trgovino z zelenjavo in sadjem. Po vojni je odprl obrt in pogodbeno delal za Obutveno industrijo Novo mesto in hkrati redil živino, obdeloval zemljo, pri čemer mu je uspelo križanje dveh vrst čebul, ptujske in egiptovske rdeče. Leta 1947 je nastala neverjetno okusna in rodna raška č'bula. Sin Franc Ulčnik je pred časom povedal, da je njegovemu očetu leta 1975 uspelo pridelati kar 50 ton čebule. Kot zanimivost naj omenimo, da danes 10 družin na Raki pridela skupno le še 10 ton čebule.
Spoštovan, cenjen in urejen gospod
Z množično pridelavo čebule se je Anton Ulčnik prenehal ukvarjati po smrti žene Amalije leta 1978. Kot smo izvedeli v pogovoru z domačini, je bil Anton Ulčnik, umrl je leta 1992, spoštovan, cenjen in urejen gospod. Po nedeljskem kosilu je vedno prihajal lepo oblečen v znano gostilno Bon na Raki, kjer je nato za isto mizo in ob vedno isti uri – okoli ene popoldne – spil nič manj in nič več kot le kozarec dolenjskega cvička.
Prva dama, ki to ne želi biti
O prvi dami ZDA se je na začetku predsedniškega mandata Donalda Trumpa prelilo veliko črnila, več kot si ga je želela prelitega videti Melania. Z zapisanim se je v večji meri spopadla kar prek odvetnikov, tem je predala tudi uporabo njenega imena v namen komercialnega trženja.
Zato je delno presenetljivo, da so prvo damo, ki se tako otepa navdušenja slovenske javnosti, v reviji Reporter izbrali za najvplivnejšo Slovenko na lestvici stotih najbolj vplivnih Slovencev. Svojo odločitev so utemeljili s pojasnilom, da je poročena s predsednikom politično, gospodarsko in vojaško najmočnejše države na svetu. Tudi če je njena vloga strogo protokolarna in je njen vpliv na politične odločitve moža minimalen ali celo neobstoječ, gre za Slovenko, ki je po svetovni lestvici priplezala najvišje.
Njena vloga pa je zgolj protokolarna le na prvi pogled, so zapisali v Reporterju. Omogočen ji je namreč diskreten vpliv na predsednikove odločitve, ki jih s svojo milino večkrat tudi omehča. Tako je denimo storila poleti 2018, ko je skupaj s Trumpovo hčerko Ivanko Trump pripomogla k odpravi ločevanja otrok od staršev na ameriško-mehiški meji. Zadnje mesece vodi kampanjo Be Best (Bodi najboljši), s katero želi med ameriškimi otroki spodbujati vrednote poguma, spoštovanja in prijaznosti ter jim dati spretnosti in orodja, s katerimi naj razvijejo osebno samozavest.
Nagnala svetovalko hrvaškega rodu
Melania je poleg Trumpove hčerke Ivanke zagotovo najbolj vplivna ženska na Trumpovem dvoru v Beli hiši. Je dovolj močna, da je pred poldrugim letom iz Bele hiše spodila vplivno ameriško Hrvatico Miro Ricardel, ki se je kot namestnica svetovalca za nacionalno varnosti osorno obnašala do Melanijinega osebja, za nameček pa naj bi medijem prinašala tudi novice, s katerimi je želela očrniti prvo damo, poroča Reporter.
Seveda lahko samo ugibamo, ali je imela Melanijina odstrelitev vplivne zagovornice hrvaških interesov v Washingtonu tudi kakšne druge vzgibe. Vsaj na javni ravni se namreč Sevničanka ni nikoli potegnila za Slovenijo ali slovenske interese. Seveda pa to ne pomeni, da ji do države njenega rojstva in odraščanja ni mar. Da Slovenija le ni popolnoma odšla iz njenih misli, govorijo besede poznavalcev, da je nova ameriška veleposlanica Lynda Blanchard v Slovenijo prišla tako rekoč z blagoslovom prve dame. Nedvomno pa se Melania stikom s slovenskimi politiki, najsi bodo vladajoči ali opozicijski, izogiba. Borut Pahor, Miro Cerar in Marjan Šarec so lahko prišli v njeno bližino le ob svojih bežnih srečanjih s predsednikom ZDA.