Novice Svet24

Zlati šakal (Canis aureus) se v zadnjih desetletjih z Balkana širi proti srednji in vzhodni Evropi, pot pa je že našel tudi na sever celine. Poleg širjenja je za šakala značilno tudi zelo hitro naraščanje številčnosti. Enak trend je bil zaznan tudi v Sloveniji.

Zaraščanje velikih pašnih površin

Znanja o "ekosistemski vlogi, medvrstnih odnosih, vplivih na druge vrste" primanjkuje. Kakor tudi širše družbene razprave oziroma konsenza, "kaj si z vrsto sploh želimo", je mogoče prebrati v eni od zgibank raziskovalnega projekta, ki je bil ustanovljen za potrebe proučevanja šakala, pri čemer sodelujejo Biotehniška fakulteta, Visoka šola za varstvo okolja, Gozdarski inštitut Slovenije in Lovska zveza Slovenije.

Profimedia

Današnji šakali v Evropi izvirajo s Kavkaza, najstarejši fosilni ostanki, najdeni v Evropi, segajo 7000 do 8000 let v preteklost. Najdeni so bili v Grčiji. Prvo širjenje je bilo zabeleženo v 50. letih prejšnjega stoletja, drugo v 80. Strokovnjaki od 90. let dalje beležijo "hitro širjenje in rast populacij". Danes je tako prisoten v 30 evropskih državah, od tega je v 11 lovna oziroma nezavarovana vrsta. Po ocenah strokovnjakov je na hitro rast populacije šakala vplivalo "zaraščanje velikih pašnih površin ter nastajanje gostih gozdnih sestojev in goščav na Balkanu".

Prekrivanje z lisico

Šakal je vsejed, ki pleni manjši, lažje ulovljiv plen. Hrvaški strokovnjaki so z analizo želodcev odkrili, da mu teknejo tudi sadje, poljščine in drugi plodovi. Običajno plenijo sami, občasno pa tudi v parih in skupinah. Na območju srednje Evrope je številčnost parkljarjev, zlasti srnjadi, veliko večja kot na območju njegovega zgodovinskega areala. Strokovnjaki zato poudarjajo, da je treba proučiti šakalov vpliv na domorodne vrste parkljaste divjadi oziroma njihove mladiče. So pa ugotovili, da je največje prekrivanje v prehranski niši z lisico: prekrivanje vrstne zastopanosti je od 60- do 77-odstotno, prekrivanje zastopanosti mase plena pa od 50- do 75-odstotno. Kompeticija z drugimi vrstami malih in srednje velikih zveri po drugi strani še ni znana.

Profimedia

Nov predstavnik našega živalstva

Bobo

Kot nam je povedal dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete, "zanesljive ocene števila šakalov v Sloveniji ni, imamo le strokovna mnenja". Po njegovi oceni jih je okoli 1000, najbolj pogosti pa so na Krasu. Reproduktivne živali je mogoče tudi "na območjih, najprimernejših za to vrsto, to so Primorska, Ljubljanska kotlina, Posavje ter Podravje", klateške osebke "pa lahko srečamo skoraj po vsej Sloveniji". Kar se tiče njegove ekosistemske vloge in vpliva na druge vrste, je razložil Kos, lahko glede na znano prehrano "povzamemo, da vpliva tako na raznos semen, da druge vrste pa neposredno s plenjenem malih sesalcev ali posredno preko komepticije, denimo z lisico, in prenosom patogentih organizmov, torej parazitov". Človeku neposredne nevarnosti ne predstavlja, "posredno pa ima lahko vpliv preko svoje aktivnosti v prostoru", denimo s prenosom parazitov. "Znani so tudi posamezni primeri napadov na drobnico, ki pa do sedaj nimajo bistvenega vpliva na gospodarnost reje," je povedal Kos in dodal, da je država "šakala umaknil iz Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in ima sedaj status divjadi. Z njegovo populacijo naj bi se aktivno upravljalo v skladu z Zakonom o divjadi o lovstvu ter drugimi obstoječimi predpisi". V slovenski zakonodaji ga sicer varujejo Ustava RS, Zakon o divjadi in lovstvu, Zakon o varstvu narave; eksplicitno je uvrščen na seznam prostoživečih vrst, ki jih opredeljujemo kot divjad, je še pojasnil Kos.

Dr. Ivan Kos: "Država je šakala umaknila iz Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in ima sedaj status divjadi. Z njegovo populacijo naj bi se aktivno upravljalo v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu ter drugimi obstoječimi predpisi."

Kar se tiče širjenja šakala v Slovenijo, so strokovnjaki prepoznali sledeči kolonizacijski poti: ob velikih vodnih tokovih vzdolž Drave in Save iz hrvaške Posavine in Podravine; ter ob jadranski obali iz Dalmacije oziroma iz Furlanije-Julijske krajine. Po katerih poteh pa odhajajo? "Posamezni osebki iz Slovenije odhajajo v različne smeri, praktično kamorkoli. Morda je izjema le visokogorje," je povedal Kos. Iz Hrvaške je znan primer križanja s psom – pojav so zasledili tudi na nekaterih drugih delih areala –; česa takega po Kosovih besedah v Sloveniji za zdaj še niso zasledili.

V končen poročilu omenjenega projekta je mogoče prebrati, da je šakal "nov predstavnik tako našega živalstva kot tudi živalstva večine evropskih držav". Pa bo pri nas tudi ostal? "Zaradi sprememb v okolju je pričakovati, da bo ob ustreznem upravljanju ostal," je še povedal sogovornik.