Okrožno sodišče je septembra 2015 Bavčarju izreklo kazen petih let zapora, ki jih prestaja v zaporu na Dobu, Kristjana Sušinskega je obsodilo na tri leta zapora, Nastjo pa na dve leti. V prvotni sodbi julija 2013 je bil Bavčar zaradi pranja denarja obsojen na sedem let zapora, a je sodbo nato vrhovno sodišče razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, Bavčar pa iz zdravstvenih razlogov v tem času ni nastopil zaporne kazni.
Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo ustavne pritožbe Igorja Bavčarja na obsodilno sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča in odločitev višjega in vrhovnega sodišča, ki sta jo potrdili. Zavrnilo je tudi njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku.
Bavčar, ki v zaporu na Dobu prestaja večletno zaporno kazen, je zapisal, da je nad odločitvijo ustavnega sodišča razočaran, saj je pričakoval, da bo vsaj to sodišče, ki naj bi bilo najvišji branik pravne države, prepoznalo, da so mu bile kršene ustavne in človekove pravice.
Prepričan je, da sodba prvostopenjskega sodišča v zadevi Istrabenz ne konkretizira vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja, nasprotuje tudi stališču, da je kaznivo dejanje pranja denarja mogoče storiti z eventualnim naklepom. Višjemu in vrhovnemu sodišču pa očita, da se nista, oziroma sta se zgolj pavšalno opredelila do njegovih navedb.
Ustavno sodišče pa je presodilo, da njegovi očitki niso utemeljeni in da v postopku ni bilo zaznati kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
"Izognili so se očitni zadregi"
"Očitno se je ustavno sodišče želelo izogniti meritornemu odločanju. Vtis je, da se večina ustavnih sodnikov, ki je tako glasovala, edino na ta način, da sploh ne dopusti možnost vsebinskega odločanja, lahko izogne svoji očitni zadregi, ki sploh ne more izvirati iz strokovnih dilem, ampak je njihov izvor treba iskati zunaj stroke in osnovne sodniške integritete," je sklenil Bavčar.
Ob tem je izpostavil odklonilno ločeno mnenje Klemena Jakliča, ki je zapisal, da bi sam ustavno pritožbo sprejel v obravnavo, saj je to pogoj za temeljitejšo proučitev pomembnih vprašanj.
Vrhovno sodišče je namreč lani zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi Istrabenz, v kateri so bili na zaporne kazni obsojeni Bavčar, nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski in nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski. S tem je pritrdilo odločitvam nižjih sodišč.
"Obsojenci so bili s pravnomočno sodbo spoznani za krive, da so ob prodaji delnic Istrabenza, ki jih je imela v lasti Pivovarna Laško, namesto da bi dobiček od prodaje v skupnem znesku 25,21 milijona evrov pripadal Pivovarni Laško, pridobili navedeni znesek in denar z nadaljnjimi transakcijami razpršili in vnesli v gospodarski promet," so takrat spomnili na vrhovnem sodišču.
