Ministrica za delo Ksenija Klampfer v luči nasvetov GZS podjetjem, naj dodatke vključijo v osnovno plačo, in strahov sindikatov, da bodo delavci na koncu izigrani, poziva k doslednemu izvajanju novele in napoveduje poostren nadzor.
Novela zakona z letom 2020 znesek minimalne plače zvišuje z 886,63 na 940,58 evra bruto. Hkrati začenja veljati spremenjena definicija minimalne plače, po kateri bodo iz nje izločeni vsi dodatki.
Delodajalci trdijo, da so spremembe nepremišljene ter bodo prizadejale hud udarec posameznim podjetjem in panogam. Med najbolj prizadetimi bodo po njihovih besedah najbolj ranljivi posamezniki, posledice pa bodo občutili tudi ostali, saj se bodo podražili živila, komunalne storitve, vrtci, domovi za ostarele.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Na drugi strani sindikati vztrajajo, da bodo novosti prinesle pozitivne ekonomske, socialne in družbene učinke.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v želji pomagati delodajalcem svetovala, naj vse dodatke, ki so stalni na delovnem mestu, vključijo že v osnovno plačo. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se bojijo, da bo na koncu prišlo do zniževanja in ukinjanja dodatkov ter da bo marsikateri delavec februarja, ko bo dobil plačilno listo za januar, razočaran.
Na ministrstvu za delo medtem izpostavljajo, da na minimalno plačo ni mogoče gledati izključno kot na strošek gospodarstva, temveč tudi kot na investicijo v zaposlene ter zagotavljanje dolgoročno vzdržnih in sprejemljivih družbenih razmerij. Tudi negativnih posledic v gospodarstvu ali na trgu dela se glede na aktualne statistike ne bojijo.
