Šlo je za keltsko imitacijo staterja Aleksandra III. Makedonskega, bolj znanega kot Aleksandra Velikega, ki je živel v letih od 356 pred našim štetjem do 323 pred našim štetjem. A kot je minuli teden na predstavitvi v Belokranjskem muzeju v Metliki dejala arheologinja dr. Lucija Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki je sodelovala pri izkopavanjih, je lani vse zanimal le omenjeni zlatnik. Ona pa je videla dodatno zgodbo in prepričana je bila, da ne bi smeli še zaključiti z raziskovanji. Bila je vztrajna in dobila dodatni denar, tako da so oktobra letos z izkopavanji v Podzemlju nadaljevali.
GRE ZA GOMILO?
Glavni cilj dr. Grahkove je bil, da bi zamejili meje grobišča. A je priznala, da čeprav so letos izkopali 84 grobov, pričakovali pa so jih le okrog 30, medtem ko so jih lani 15, ni bila uspešna. Lahko je ugotovila le, da proti severu grobov ni več, za druge smeri pa (še) ne ve. V grobovih pod cesto, ki so bili večinoma skeletni, a tudi žgani, so prevladovali kovinski, značilno viniški pridatki. Našli so sulično ost, sekiro, obročke z izrastki, fibule, a tudi veliko jantarja in nekaj ostankov posod. Nad cesto pa so izkopali predmete, značilne za viniško skupino, kot so fibule, spiralni obeski, jantarjeve in steklene jagode, obročki z izrastki, zaponke, igle v obliki pastirske palice, manjše posodice gubanke, bronasti pasovi, pasne spone, lončeni predmeti in veliko orožja. Bilo je več ženskih grobov. Naleteli so na močno prepletene grobne jame, grobovi pa so bili razporejeni krožno, kar je značilno za starejšo železno dobo in dolenjsko skupino. Arheologi so se začeli spraševati, ali ni bila tam morda gomila.
SEDEMDESETLETNICO MUZEJA BO OKRONALA NOVA ARHEOLOŠKA ZBIRKA
Dr. Grahkova je poudarila, da na Pezdirčevi njivi leži pravi zaklad. Gre za drugo grobišče viniške skupine v Beli krajini, prvo pa je bilo izkopano pred približno 100 leti na Goleku pri Vinici, vendar so izkopanine postale plen nemške vojvodinje Mecklenburške, prodane pa so bile v Ameriko. »A ne le, da smo odkrili grobove viniške skupine, ampak tudi grobove iz obdobja, ki nam je manjkalo, in nam bodo pomagali pojasniti, kaj se je dogajalo v petem in četrtem stoletju pred našim štetjem,« je bila zadovoljna arheologinja. Direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek je dejala, da so v muzeju veseli teh zakladov, a se bo moral začeti nekdo s to dediščino tudi sistematično ukvarjati, o čemer ministrstvo za kulturo prepričuje že vsaj 15 let. »Smo edina slovenska regija brez arheologa. Na srečo nam stoji ob strani vsaj dr. Lucija Grahek. In leta 2021 si želimo praznovati 70-letnico muzeja z novo arheološko zbirko,« je spomnila direktorica.
BOJ ZA SREDSTVA
Kot je dejala dr. Grahkova, v odločbi ministrstva za kulturo piše, da mora denar za konservatorska dela zagotoviti sama. Doslej ji je uspelo najti najnujnejši denar. Z izkopavanji se je odprlo veliko novih vprašanj, odkrito grobišče iz mlajšega halštata, kjer se je pokopavanje domnevno neprekinjeno nadaljevalo še v tretjem stoletju pred našim štetjem, pa bo gotovo bistveno pripomoglo k poznavanju viniške skupine, o kateri sedaj ne vedo skoraj ničesar.
