Reševanje mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško je vlada razdelila na šest obdobij: 1992–2002, ki se je zaključilo s sporazumom Drnovšek-Račan 2002–2008, ko sta se vladi dogovarjali za reševanje spora ob pomoči tretje strani 2008–2009, ko je bil podpisan arbitražni sporazum 2010–2014, uveljavitev in vsebinski potek arbitražnega sporazuma Po juliju 2015, Hrvaška po prisluškovalni aferi enostransko odstopi od arbitražnega sporazuma Po 29. juniju 2017, ko je arbitražno sodišče razglasilo končno razsodbo.
Vlada je že ob razglasitvi razsodbe arbitražnega sodišča v zvezi z mejo s sosednjo Hrvaško 29. junija leta 2017 napovedala, da bo pomagala slovenskim državljanom, ki so se po razsodbi sodišča znašli na drugi strani meje. Državni zbor je nato jeseni istega leta z veliko večino sprejel zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča, ki med drugim omogoča finančno pomoč posameznikom in družinam za nakup nepremičnine v Sloveniji.
Proti predlaganemu zakonu je glasovala le poslanska skupina NSi, medtem ko njihovi opozicijski kolegi v razpravi sploh niso sodelovali, glasovanje pa so obstruirali. Glavni očitek opozicije je bil, da je ob neomajnem hrvaškem nasprotovanju razsodbe in arbitraže sprejemanje takšnega zakona nesmiselno.
Državni zbor je kljub temu 27. novembra leta 2017 sprejel zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča, skladu s katerim se je rok za oddajo vloge za finančno pomoč pri selitvi iztekel 31. decembra lani. Na svoji spletni strani pa je vlada pred božičem predstavila informacije v zvezi z implementacijo arbitražne razsodbe in omenjenega zakona.
Največ selitev v občini Piran
Za finančno pomoč v višini 2.793.500 evrov je skupno zaprosilo 98 oseb iz upravnih enot Piran (24 vlog), Ljutomer in Metlika (po sedem vlog).
Vlogo je po navedbah vlade pravočasno oddalo 38 posameznikov oziroma družin z obmejnih območij. Slovenija je v celoti ugodila 21 vlogam, od tega 15 iz upravne enote Piran, štirim iz Ljutomera in dvema iz Metlike.
Da bi implementirala arbitražno razsodbo, je Slovenija sprejela zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma in spremenila še šest zakonov, in sicer zakone o evidentiranju državne meje s Hrvaško, o zemljiški knjigi , o morskem ribištvu , o ustanovitvi občin, o prenehanju veljavnosti zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije in o ohranjanju narave.
Slovenija je sedmim vlogam le delno ugodila. Vloge so bile tako delno zavrnjene v delu, ki se nanaša na prosilca za pomoč, ki je državljan Hrvaške oziroma zaradi umika vloge glede števila oseb v gospodinjstvu. V skladu z zakonom o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča je namreč upravičenec do pomoči lahko le slovenski državljan.
Osem vlog je bilo v celoti zavrnjenih zaradi statusa nepremičnine oziroma neizpolnjevanja pogojev glede bivališča, dve pa sta bili umaknjeni.
V 34 primerih je zadeva že pravnomočna odločena, skupni znesek finančne pomoči zanje pa znaša 2.114.000 evrov. Glede štirih odločitev države poteka upravni spor, saj so se vlagatelji nanje pritožili.
»Znesek na podlagi odločb, zoper katere so bili sproženi upravni spori, znaša 181.200,00 evrov,« je zapisano na spletni strani vlade.
Selitev kmetije
Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča omogoča celo možnost selitve kmetije, če ta po arbitražnem sporazumu ne leži več na ozemlju Slovenije.
V teh primerih stroške priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta zaradi načrtovanja preselitve kmetije krije država. Ministrstvo za okolje je do zdaj prejelo eno vlogo. »Občini Metlika so bili povrnjeni stroški priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta zaradi načrtovanja preselitve kmetije v višini 13.908 evrov,« še piše vlada.
Kmetje na obmejnem območju, ki ustrezajo pogojem, določenim v zakonu, imajo sicer pravico tudi do enkratnega nadomestila zaradi izjemnih okoliščin. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je poslala upravičencem predizpolnjene vloge. Po pregledu prejetih vlog pa so 81 nosilcem kmetijskih gospodarstev izplačali 237.897 evrov.
Pomoč ribičem
Slovenski ribič je v skladu z zakonom upravičen do nadomestila zaradi izpada dohodka zaradi oviranega ribolova v morju, ki je pod slovensko suverenostjo v obdobju do leta 2021. Država je ribičem do zdaj za ta namen izplačala skupaj 273.630 evrov. Zakon pa ščiti slovenskega ribiča tudi, če mu ribiški pribor ali plovilo poškoduje hrvaški ribiški ali policijski čoln. Do zdaj je bilo na podlagi izplačano za 816 evrov takšne škode.
Vlada je v okviru implementacije arbitražnega sporazuma sprejela tudi uredbo o financiranju pravne pomoči ribičem, na podlagi katere se slovenskim ribičem krijejo stroški pravne pomoči, varščin, glob in denarnih kazni v postopkih pred prekrškovnimi, sodnimi in drugimi hrvaškimi organi.
Po zadnjih podatkih vlade je bilo proti slovenskim ribičem sproženih 684 postopkov hrvaške policije, katerih skupni stroški znašajo 460.980 evrov, in 240 postopkov hrvaške ribiške inšpekcije, ki skupaj znašajo 421.036 evrov
