»Ostanki konja, glava in kopita so bili najdeni v gozdu, 200 metrov od križišča Šikole–Podova, na meji med upravnima enotama Maribor in Ptuj. Ostanke je pobrala veterinarsko-higienska služba in jih odpeljala na veterinarsko fakulteto, na oddelek za patologijo, z namenom patoanatomske preiskave glede na vrsto poškodb, ki bi indicirale na zakol ali pogin oziroma ali je glava odrezana že mrtvi živali ter druge identifikacijske oznake v zvezi z lastništvom,« so povedali na Upravi za varno hrano. Upravo smo zaprosili tudi za podatke, koliko konj je evidentiranih na območju Spodnjega Podravja, v upravnih enotah Ptuj in Ormož. Pojasnili so, da teh podatkov na preprost način ne morejo pridobiti. Približek podatka so nam posredovali iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj. Glede na podatke iz subvencijskih vlog za območje, ki ga KGZ Ptuj pokriva (UE Ptuj, Ormož, Lenart, Slovenska Bistrica in Radlje ob Dravi), je na tem celotnem teritoriju približno 353 konjerejcev in 819 odraslih konjev. Dejansko je lahko konjev in rejcev več, saj verjetno vsi ne oddajo subvencijske vloge; predvsem ne tisti rejci, ki se s konjerejo ukvarjajo samo ljubiteljsko, za šport in rekreacijo. Odvrženi konjski kadavri so tudi precej dela naložili policistom. Predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor Miran Šadl je dejal, da v zvezi z dogodkom poteka preiskava. »Ptujski policisti zbirajo obvestila in preiskujejo, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje oziroma prekršek, ki ga je pristojna obravnavati policija.«
Koliko konjev je na Ptujskem in Ormoškem, ne ve nihče
Na vprašanje, ali je šlo za črni zakol in kakšne so možnosti, da bi storilca izsledili, so na Upravi za varno hrano odgovorili, da tega do rezultatov preiskave ne morejo vedeti.
Ob pripravi prispevka nas je presenetilo, da ni mogoče pridobiti natančnega podatka o številu konjev na območju spodnjepodravske regije (upravnih enot Ptuj in Ormož). Zakaj presenetilo? Prvič, ker živimo v dobi informacijske tehnologije, in drugič, ker mora imeti vsaka žival v hlevu »uhanček«, s katerim je evidentirana. Razumeli bi, da nam pristojna državna služba – Uprava za varno hrano – ne (z)more posredovati natančnega števila kokoši, petelinov, zajcev, mačk, hrčkov … Za panogo, kot je konjereja, pa je to nerazumljivo. Je že res, da je na voljo nekaj podatkov, ki pa so ali zgodovinski ali pomanjkljivi. Podatki iz popisa kmetijskih gospodarstev v letih 2000 in 2010 so absolutno zastareli, podatki iz zbirnih vlog pa žal nepopolni. In če je v državi takšen eldorado, se zlorabam ne morete čuditi.
