Novice Svet24

STA

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) je bil ustanovljen leta 1956, da bi obrtnikom v takratni Jugoslaviji omogočil, da bi po koncu opravljanja svoje dejavnosti v miru uživali pokoj ob zasluženi pokojnini. Sklad je skozi desetletja preživel različne oblike pokojninskih sistemov, danes pa, kot kaže, nihče več ne ve, kaj bi z njim. Razdeljen je na dva dela: prvega, ki obsega stara poklicna pokojninska zavarovanja, ki so jih prenehali tržiti leta 1996, in drugi, novejši del, ki ga predstavljajo zavarovanja, ki jih tržijo zadnja leta: prostovoljno pokojninsko zavarovanje, rentno pokojninsko zavarovanje in investicijsko pokojninsko zavarovanje. SOP upravlja skupno 168 milijonov evrov sredstev poklicnih pokojninskih zavarovanj in 30 milijonov evrov sredstev »novih« zavarovanj. Ima kar 19.000 članov, veliko večino, kar 12.000, tako imenovanih starih, ki so večinoma že zaključili svojo aktivno kariero ali pa se pokoju približujejo. In več ko je upokojencev, težje sklad sredstva izplačuje. Trenutno je letno izplačil za okoli deset milijonov evrov, ki jih izplačujejo iz zbranih premij, SOP-ovih lastnih sredstev in s pomočjo refundacija države. A slednja se je leta 2016 po posegu vlade Mira Cerarja s 5,8 milijona evrov letno zmanjšala na 0,6 milijona evrov in SOP pahnila v resne težave.

Ostri rezi

Pokojnine, ki jih SOP zaradi finančnih težav ni usklajeval že od leta 2000, so se tako maja letos še znižale. Kljub sproženim sodnim postopkom in ostrim protestom podjetnikov in obrtnikov je obveljalo mnenje, da država ni dolžna sofinancirati sklada v večji meri. Če bo SOP uspešen v sodnih postopkih zoper državo, nameravajo tisto, kar so maja vzeli obrtnikom, tudi vrniti. Da težave, ki jih imajo s starimi pokojninami, ne bi ogrozile še novih zavarovanj, želijo ustanoviti lastno zavarovalnico, o kateri se govori že leta in ima celo že izbrano ime – Avrio.

Nova zavarovalnica

Nanjo naj bi prenesli poslovanje z novimi zavarovanji. Razlog je tudi v tem, da jim je Agencija za zavarovalni nadzor leta 2017 prepovedala trženje rentnih pokojninskih zavarovanj, enega od novejših produktov, poslovanje v okviru lastne zavarovalnice pa bi jim omogočilo nadaljevanje te dejavnosti. »Prenos poklicnih pokojninskih zavarovanj na zavarovalnico pa ne bi bil mogoč niti smiseln, ker po obliki ta zavarovanja ne spadajo med produkte, definirane v ZZavar-1, in se tudi več ne tržijo,« nam je o reševanju težav povedal Bojan Jean, predsednik uprave SOP. Dodal je, da je pri poklicnih pokojninskih zavarovanjih vzpostavljeno finančno ravnotežje, kar pomeni, da se načrtuje izplačevanje pokojnin v sedanji višini in izplačevanje presežkov, ki se bodo ustvarili na finančnih trgih in z morebitnim uspehom v tožbi proti državi. Prvo tako izplačilo presežka so obrtniki prejeli pred dnevi. Še pred tem naj bi se iskala možnost, da bi poklicna zavarovanja prevzela katera od že obstoječih zavarovalnic, a interesa kljub 168 milijonov evrov vrednemu portfelju ni bilo.

Smrdljivi štumfi

Na nas pa se je obrnil eden od bolj znanih ljubljanskih obrtnikov, ki mu je na uho prišlo, da naj bi se obetal prenos poklicnih pokojnin pod okrilje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). »Sam se sicer ne strinjam s tem, da se nam nižajo pokojnine, a jaz nisem vplačeval v Zpiz, ampak v SOP, in kot podjetnik sem navajen, da če denar nekam spravim, ga od tam tudi vzamem,« je izrazil svoje nestrinjanje z omenjenim načrtom in v šali dodal: »Če denar spraviš v štumf, ga je od tam treba tudi vzeti, čeprav štumf smrdi.« A kot nam je povedal predsednik uprave SOP Bojan Jean, možnosti, da bi se ta del dejavnosti SOP prenesel na Zpiz, skorajda ni: »Prenos bi bil zelo kompleksna zadeva, vezana na spremembo zakona, in vprašanje je, ali je pravno sploh mogoča.«