Na ptujski gimnaziji so jih zabeležili kar 58, kar je po mnenju ravnatelja Gimnazije Ptuj Boštjana Šeruge alarmantna številka, ki kaže, da so nujno potrebne sistemske spremembe. Iščejo dijaki bližnjice in se tako izogibajo težje poti do fakultete? V šolskem letu 2009/2010 je bilo v gimnazijske programe v Sloveniji vpisanih 45 odstotkov vseh dijakov. V zadnjih desetih letih se je ta delež na nacionalni ravni precej spremenil in padel za 11 odstotkov. Letos je v gimnazije vpisana dobra tretjina vseh dijakov. Na Gimnaziji Ptuj je ta delež še bistveno nižji, saj je v gimnazijske programe vpisanih le 21 odstotkov dijakov.
Fakultete v žeji po čimveč študentih sprejemajo tudi maturante poklicnih šol
Poleg dejstva, da so težave šolam zadnja leta povzročale manjše generacije novincev, naj bi na vpis v gimnazijske programe pomembno vplivalo še eno dejstvo. Ključni razlogi za zmanjšan vpis naj ne bi tičali v večletnem aktivnem usmerjanju države, ki je želela povečati delež dijakov v poklicnih programih, temveč v kršitvah Zakona o visokem šolstvu in avtonomiji fakultet, ki odpirajo vpis na univerzitetne programe tudi poklicnim maturantom z opravljenim petim predmetom splošne mature. »Zaradi tega iz leta v leto raste število dijakov, ki z opravljeno poklicno maturo prihajajo na gimnazijo opravljat peti predmet. Včasih so se dijaki vpisovali na strokovno šolo, ker je bila to pot do poklica. Danes se vpisujejo, ker je to pot, da se lažje pride na večino fakultet. Standardi znanja in prehodnost na študiju pa so druga zgodba, o kateri 15-letniki še ne razmišljajo. Zato tudi manjši vpis na gimnazijo,« je mnenje ravnatelja ptujske gimnazije.
Tretjina vseh maturantov opravila peti predmet
Pred leti naj bi zaradi omenjenega dejstva imele težave predvsem manjše gimnazije, danes tudi večje. Na Gimnaziji Ptuj je trenutno v četrtem letniku 120 dijakov, za opravljanje petega predmeta pa se je do prejšnjega tedna prijavilo kar (dodatnih) 58 dijakov. To so tisti, ki so opravili poklicno maturo na kateri drugi šoli. Gre za skoraj polovico gimnazijskih maturantov, delež pa se vse bolj dviguje. To kaže tudi primerjava na državni ravni: v lanskem šolskem letu je bilo nekaj več kot 5000 gimnazijskih maturantov in 1700 takih, ki so opravljali peti predmet.
»Ni nujno, da so vsi v gimnazijah, je pa zgovorno dejstvo, da tretjina vseh maturantov izbere peti predmet. Če dijak, ki je na primer hodil v elektro ali ekonomsko šolo, ugotovi, da to ni zanj, ima možnost opravljati maturitetni tečaj. Obiskuje ga eno leto in pride pri temeljnih predmetih na raven znanja, ki se predvideva za splošno maturo. A dejstvo je, da jih večina ni zainteresiranih za to, ker obstaja lažja pot. Pravijo, da izgubijo eno leto, kar pa nikakor ne drži. Pridobijo si boljši standard znanja.« pravi Šeruga.
Iz leta v leto manj gimnazijcev
Na Gimnazijo Ptuj in Šolski center Ptuj je v minulem šolskem letu iz 23 osnovnih šol gravitiralo 550 devetošolcev. Na razpisanih 134 mest se jih je v Gimnazijo Ptuj vpisalo 111. Padec vpisa sicer beležijo tudi v nekaterih poklicnih srednjih šolah, a v letošnjem šolskem letu ne tako opazen.
Na našem območju naj bi demografija kazala izboljšanje stanja oziroma povečanje števila dijakov v prihodnjih letih. Na območju, ki ga pokrivata ŠC Ptuj in Gimnazija Ptuj, je bilo letos 550 otrok, leta 2024 naj bi ta številka narasla že na več kot 700 otrok.
»Treba bo vzpostaviti strategijo. Na eni strani sem prepričan, da se mora gimnazijski program približati mladostniku, treba ga bo posodobiti. Država pa mora mladostnikom pokazati, da je znanje pomembno in da bo za to pripravljena nekaj narediti,« je sklenil ravnatelj Gimnazije Ptuj.
