Poslanka LMŠ Jerca Korče resor, dodeljen Sloveniji, ocenjuje kot izjemno ambiciozen. Je nov resor in Lenarčič bo lahko postavil temelje, kako bomo v prihodnje na tem področju ravnali. "Danes, ko se soočamo s podnebnimi spremembami, migrantsko krizo, je težko reči, da to ni dober resor," je prepričana poslanka, ki ne vidi razloga za nezadovoljstvo.
Je pa po njenem mnenju v domeni kandidata in vse slovenske politike, da delujejo usklajeno in resor izkoristijo maksimalno. Prepričana je, da se bo Lenarčič znal gibati na evropskem parketu, lobirati in tudi na tem resorju postaviti nove temelje. Glede resorjev, ki so jih dobile sosednje države, tudi Hrvaška, pa Korčetova ugotavlja, da v Sloveniji v preteklosti nismo znali dovolj stopiti skupaj, da bi "zlobirali tudi za kakšno višje mesto". A verjame, da se bo v prihodnje to spremenilo.
Po mnenju SD je to pomemben izziv in pomemben resor, predvsem v luči izzivov, ki jih ima EU v prihodnje. "Prispevek Slovenije bo lahko dostojen in velik. Lahko je velika priložnost, da se izkažemo,"je danes ocenil poslanec Matjaž Nemec.
Težko reče, kot je dejal, ali bi njihova evropska poslanka Tanja Fajon, ki je bila favoritka SD za komisarsko kandidatko, dobila boljši resor. Določene sugestije od predsednice Evropske komisije so bile, "a kot slovenski politik in predstavnik koalicijske stranke si želim, da bi v zunanji politiki delovali kot reprezentanca", je pojasnil Nemec. Na resorje, ki so jih dobile naše sosede, pa je odgovoril: "Človek naredi funkcijo in ne funkcija človeka. Lenarčič je izkušen diplomat, pozna evropski parket. Na njem in na Sloveniji bo, da si izbori mesto med bolj aktivnimi komisarji."
Poslanec SMC Gregor Perič meni, da je področje, ki ga je dobila Slovenija, z zunanjepolitičnega vidika pomembno za EU, saj se ukvarja z vprašanjem stabilnosti tudi zunaj EU, kjer pa imamo tudi številne varnostne izzive. A ugotavlja, da je z vidika prihodnosti EU to resor, ki ni v "top paketu". V SMC obžalujejo, da nismo dobili nobenega podpredsedniškega mesta v komisiji, ob čemer je Perič spomnil na boljših izplen sosednjih držav: "Tudi Hrvaška je veliko bolje unovčila svoje karte ter bo lahko veliko lažje in močneje vplivala na prihodnji razvoj evropskih politik in EU".
Perič razloge vidi tudi v politični neizkušenosti Lenarčiča, na kar so opozarjali že v postopku izbire kandidata. "Dodeljeni resor odgovarja bolj diplomatskim izkušnjam, manj pa političnim," je ugotavljal. Po njegovih ocenah bi zunanji minister in predsednik SMC Miro Cerar, ki se ga je omenjalo kot možnega komisarskega kandidata, dobil veliko pomembnejši resor. "Slovenija bi lahko naredila daljši korak, kot ga je," je še dodal Perič.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je še bolj kritičen in meni, da je Slovenija dobila zelo nepomemben resor. V izjavi je spomnil, da je imela Slovenija nekoč odlično priložnost glede prevzema pomembnega komisarskega resorja, ki "smo jo izgubili, ker se nismo poenotili". Jurša priznava, da je to pot upal na resor za širitev.
Sosednje države so se po njegovih ocenah očitno dobro izpogajale, je pa res, da so bistveno večje in imajo močnejši vpliv. Na vprašanje, ali je šlo tudi za stvar slabega lobiranja, je odgovoril z besedami, da je treba to vprašanje postaviti tistim, ki so odgovorni za to, da lobirajo. Sicer pa Jurša ugotavlja, da je Lenarčič "neke vrste dober kandidat, manjka pa mu politična teža". "Nekdo, ki je bil predsednik vlade ali večkrat minister, bi lahko bolje odtehtal," je prepričan.
Šarec: To je dober resor
Premier Marjan Šarec je danes ob robu uradnega obiska v Moskvi za slovenske novinarje komentiral tudi novico, da je novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen slovenskemu kandidatu za komisarja Janezu Lenarčiču podelila resor za krizno upravljanje. Ocenil je, da gre za dober resor, ki razpolaga s precej velikim proračunom.
"Tukaj gre za neke vrste krizni menedžment, pod to se šteje tudi humanitarna pomoč, civilna zaščita, se pravi pomoč ljudem v nesreči, ob krizah. Slovenija je znana po tem, da ima dober sistem zaščite in reševanja, je znana po tem, da v krizah, ki zadenejo prebivalstvo, zelo dobro reagira, od nas se učijo tudi drugi. Verjamem, da bo slovenski komisar na tem področju lahko veliko pripomogel," je dejal Šarec.
Predsednik slovenske vlade ob tem ni želel komentirati razdelitve drugih resorjev v komisiji, predvsem dejstva, da je Hrvaška dobila podpredsedniško mesto, Madžarska pa resor širitve.
"Odločitev o sestavi komisije je suverena odločitev predsednice komisije, nima smisla, da bi to komentiral," je še dejal Šarec in izrazil prepričanje, da je von der Leynova razdelila resorje, "kot je ocenila, da je prav, kot je menila, da je optimalno".
"Naša naloga je, da naš komisar naredi optimalno delo in naredi vse v skladu s pričakovanji, drugih resorjev in držav pa ne bi komentiral," je še ponovil.
Erjavec: Resor za krizno upravljanje pomemben za državljane EU in za Slovenijo
Erjavec je v pisni izjavi za STA pojasnil, da gre za resor, ki v okviru EU skrbi za hiter in učinkovit odziv na raznovrstne krize, kot so v prvi vrsti naravne in druge nesreče, ki so spričo globalnega segrevanja vse bolj pogoste in ogrožajoče. Poleg tega skrbi tudi za odzive na teroristične in kibernetske grožnje, ki postajajo vse bolj pereč evropski in tudi globalni varnostni problem.
Po Erjavčevih ocenah je Slovenija na tem področju naredila velik korak naprej, imamo zelo razvito prostovoljno gasilstvo in druge zaščitno-reševalne službe, ki so del tega sistema. "V te sestave je vključenih veliko državljanov in državljank Slovenije. Bodoči komisar Lenarčič bo imel v slovenskih izkušnjah zagotovo dobro zaslombo," je prepričan minister.
Da je to pomemben resor, po njegovem mnenju kaže tudi proračun, s katerim razpolaga. Iz njega se črpajo sredstva za pomoč državam, ki jih prizadenejo takšne ali drugačne naravne in druge nesreče, terorizem in kibernetski napadi. Naloga komisarja bo po Erjavčevih navedbah učinkovito upravljanje s temi sredstvi ob naravnih in drugih nesrečah v okviru EU in tudi drugje po svetu.
Opozicija ni najbolj zadovoljna z dodeljenim resorjem
Poslanec NSi Jožef Horvat je dejal, da čeprav dodeljeni resor ni eden takšnih, ki bi lahko pomembno vplival na razvoj Evropske unije, je pa to poslanstvo. EU je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu, je spomnil. "Približno štiri evre prispeva vsak Evropejec v humanitarno pomoč," je dodal.
Da so sosednje države dobile pomembnejše resorje, se lahko po oceni Horvata delno očita tudi vladi, saj "je naša specifična teža v institucijah Evropske unije, razen v Evropskem parlamentu, zelo nizka, skoraj nič". Ob tem je izrazil obžalovanje, da je von der Leynova obiskala sosednje države, a izpustila Ljubljano.
Bolj kritičen je bil vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. Po njegovi oceni so diplomacije sosednjih držav bolje opravile delo. "Ni nepomemben resor, zagotovo pa ni razvojni resor, resor, v katerem bi lahko Slovenija odločala ali vplivala na politiko Evropske komisije ali Evropske unije. Gre za resor z relativno administrativnimi pristojnostmi," je dejal v odzivu.
Po oceni Vatovca to ni resor, v katerem bi lahko Slovenija odigrala neko vlogo pri na primer preprečevanju ali zmanjševanju okoljskih kriz, ampak gre zgolj za gašenje kriz. "Ima zelo malo manevrskega prostora," je dodal.
Kritični so tudi pri SNS. "Neresna država, neresen resor," je dejal vodja SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Za zdaj Slovenija iz svojih komisarskih pozicij ni nikoli nič naredila. Vprašanje, kaj sploh bo na tem resorju, verjetno bo cela vrsta pogajanj in pogovorov, a velikih koristi za Slovenijo verjetno ne bo, je dodal.
Iz poslanske skupine SDS so sporočili, da danes komisarskega resorja ne bodo komentirali, ampak se bodo nanj odzvali v sredo.
