"Komisija ima vse večjo odgovornost pomagati preprečevati krize po uniji in se hitro odzivati nanje s ciljem zavarovati državljane in okolje. Ob stalnem spreminjanju narave tveganj je potreben doslednejši in bolje integriran pristop EU," piše von der Leynova v pismu o Lenarčičevem poslanstvu.
Izpostavila je tudi, da je vse več ljudi in držav po svetu, ki potrebujejo humanitarno pomoč, ter da se bo njihovo število ob vseh konfliktih, napetostih in učinkih podnebnih sprememb še zviševalo. Evropa je odgovorna za solidarnost in podporo tistim, ki potrebujejo pomoč, to je ena naših jedrnih vrednot, ki uživa veliko podporo v javnosti, še piše novoizvoljena predsednica.
Von der Leynova od Lenarčiča pričakuje, da se bo v prihodnjih petih letih osredotočil na zagotavljanje tega, da bo imela EU vsa orodja in zmogljivost hitrega in učinkovitega odzivanja tako v Evropi kot drugod po svetu.
Sporoča mu, da bo koordinator evropskega odzivanja na krize. V tej vlogi bo vodil prizadevanja za krepitev vloge Centra za usklajevanje nujnega odziva kot enotnega operativnega vozlišča za upravljanje hitrega in učinkovitega odzivanja EU na širok razpon kriz doma in po svetu.
Druga naloga za Lenarčiča, ki jo v pismu navaja von der Leynova, je preučiti možnosti za izboljšanje preprečevanja kriz in pripravljenost nanje. To vključuje pomoč članicam pri razvijanju nacionalnih in lokalnih strategij za obvladovanje tveganj, če te še ne obstajajo, in izboljšanje dostopa do sistemov zgodnjega opozarjanja.
Od Lenarčiča se tudi pričakuje, da bo preučil, kako lahko Center za usklajevanje nujnega odziva pomaga pri odzivanju na nove in nastajajoče grožnje. To vključuje preučitev možnosti za boljšo pripravljenost na krize, ki niso zelo verjetne, a imajo velik učinek, ter za uporabo specializiranih zmogljivosti.
Von der Leynova v pismu Lenarčiču izpostavlja tudi, da je treba v celoti izkoristiti okrepljen evropski mehanizem za civilno zaščito, poznan po okrajšavi rescEU. Za to bo treba tesno sodelovati s članicami unije za zagotovitev ustreznega števila in vrste sredstev, zlasti za gasilce, zdravstvene krize in dogodke, povezane s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi grožnjami.
Od slovenskega komisarskega kandidata se pričakuje tudi, da bo v sodelovanju z drugimi komisarji razvil integriran pristop, ki bo zagotavljal usklajenost humanitarnih, razvojnih, varnostnih in drugih politik s ciljem zagotavljanja boljše povezanosti nujne pomoči in dolgoročnih rešitev.
V sodelovanju z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom unije pa bo komisar za krizno upravljanje zagotavljal, da Evropa igra dejavno in vodilno vlogo v globalnih dialogih o humanitarnih zadevah, še zlasti v okviru Združenih narodov, ter da bo v vseh mednarodnih forumih močna zagovornica mednarodnega humanitarnega prava.
Za del koalicije Lenarčiču dodeljeni resor pomemben, nekatere stranke bolj ostre
Poslanka LMŠ Jerca Korče resor, dodeljen Sloveniji, ocenjuje kot izjemno ambiciozen. Je nov resor in Lenarčič bo lahko postavil temelje, kako bomo v prihodnje na tem področju ravnali. "Danes, ko se soočamo s podnebnimi spremembami, migrantsko krizo, je težko reči, da to ni dober resor," je prepričana poslanka, ki ne vidi razloga za nezadovoljstvo.
Je pa po njenem mnenju v domeni kandidata in vse slovenske politike, da delujejo usklajeno in resor izkoristijo maksimalno. Prepričana je, da se bo Lenarčič znal gibati na evropskem parketu, lobirati in tudi na tem resorju postaviti nove temelje. Glede resorjev, ki so jih dobile sosednje države, tudi Hrvaška, pa Korčetova ugotavlja, da v Sloveniji v preteklosti nismo znali dovolj stopiti skupaj, da bi "zlobirali tudi za kakšno višje mesto". A verjame, da se bo v prihodnje to spremenilo.
Po mnenju SD je to pomemben izziv in pomemben resor, predvsem v luči izzivov, ki jih ima EU v prihodnje. "Prispevek Slovenije bo lahko dostojen in velik. Lahko je velika priložnost, da se izkažemo," je danes ocenil poslanec Matjaž Nemec.
Težko reče, kot je dejal, ali bi njihova evropska poslanka Tanja Fajon, ki je bila favoritka SD za komisarsko kandidatko, dobila boljši resor. Določene sugestije od predsednice Evropske komisije so bile, "a kot slovenski politik in predstavnik koalicijske stranke si želim, da bi v zunanji politiki delovali kot reprezentanca", je pojasnil Nemec. Na resorje, ki so jih dobile naše sosede, pa je odgovoril: "Človek naredi funkcijo in ne funkcija človeka. Lenarčič je izkušen diplomat, pozna evropski parket. Na njem in na Sloveniji bo, da si izbori mesto med bolj aktivnimi komisarji."
Poslanec SMC Gregor Perič meni, da je področje, ki ga je dobila Slovenija, z zunanjepolitičnega vidika pomembno za EU, saj se ukvarja z vprašanjem stabilnosti tudi zunaj EU, kjer pa imamo tudi številne varnostne izzive. A ugotavlja, da je z vidika prihodnosti EU to resor, ki ni v "top paketu". V SMC obžalujejo, da nismo dobili nobenega podpredsedniškega mesta v komisiji, ob čemer je Perič spomnil na boljših izplen sosednjih držav: "Tudi Hrvaška je veliko bolje unovčila svoje karte ter bo lahko veliko lažje in močneje vplivala na prihodnji razvoj evropskih politik in EU".
Perič razloge vidi tudi v politični neizkušenosti Lenarčiča, na kar so opozarjali že v postopku izbire kandidata. "Dodeljeni resor odgovarja bolj diplomatskim izkušnjam, manj pa političnim," je ugotavljal. Po njegovih ocenah bi zunanji minister in predsednik SMC Miro Cerar, ki se ga je omenjalo kot možnega komisarskega kandidata, dobil veliko pomembnejši resor. "Slovenija bi lahko naredila daljši korak, kot ga je," je še dodal Perič.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je še bolj kritičen in meni, da je Slovenija dobila zelo nepomemben resor. V izjavi je spomnil, da je imela Slovenija nekoč odlično priložnost glede prevzema pomembnega komisarskega resorja, ki "smo jo izgubili, ker se nismo poenotili". Jurša priznava, da je to pot upal na resor za širitev.
Sosednje države so se po njegovih ocenah očitno dobro izpogajale, je pa res, da so bistveno večje in imajo močnejši vpliv. Na vprašanje, ali je šlo tudi za stvar slabega lobiranja, je odgovoril z besedami, da je treba to vprašanje postaviti tistim, ki so odgovorni za to, da lobirajo. Sicer pa Jurša ugotavlja, da je Lenarčič "neke vrste dober kandidat, manjka pa mu politična teža". "Nekdo, ki je bil predsednik vlade ali večkrat minister, bi lahko bolje odtehtal," je prepričan.
Opozicija ni najbolj zadovoljna z dodeljenim resorjem za Lenarčiča
Poslanec NSi Jožef Horvat je dejal, da čeprav dodeljeni resor ni eden takšnih, ki bi lahko pomembno vplival na razvoj Evropske unije, je pa to poslanstvo. EU je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu, je spomnil. "Približno štiri evre prispeva vsak Evropejec v humanitarno pomoč," je dodal.
Da so sosednje države dobile pomembnejše resorje, se lahko po oceni Horvata delno očita tudi vladi, saj "je naša specifična teža v institucijah Evropske unije, razen v Evropskem parlamentu, zelo nizka, skoraj nič". Ob tem je izrazil obžalovanje, da je von der Leynova obiskala sosednje države, a izpustila Ljubljano.
Bolj kritičen je bil vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. Po njegovi oceni so diplomacije sosednjih držav bolje opravile delo. "Ni nepomemben resor, zagotovo pa ni razvojni resor, resor, v katerem bi lahko Slovenija odločala ali vplivala na politiko Evropske komisije ali Evropske unije. Gre za resor z relativno administrativnimi pristojnostmi," je dejal v odzivu.
Po oceni Vatovca to ni resor, v katerem bi lahko Slovenija odigrala neko vlogo pri na primer preprečevanju ali zmanjševanju okoljskih kriz, ampak gre zgolj za gašenje kriz. "Ima zelo malo manevrskega prostora," je dodal.
Kritični so tudi pri SNS. "Neresna država, neresen resor," je dejal vodja SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Za zdaj Slovenija iz svojih komisarskih pozicij ni nikoli nič naredila. Vprašanje, kaj sploh bo na tem resorju, verjetno bo cela vrsta pogajanj in pogovorov, a velikih koristi za Slovenijo verjetno ne bo, je dodal.
Iz poslanske skupine SDS so sporočili, da danes komisarskega resorja ne bodo komentirali, ampak se bodo nanj odzvali v sredo.
