Včeraj smo pisali o zamejskemu Slovencu, od katerega sta kontrolorja podjetja Triesti Transporti zahtevala, da govori v italijanskem jeziku, čeprav se je skliceval na 8. člen Zakona 38/2001. Bi mu morali zagotoviti tolmača oziroma z njim govoriti v slovenščini? Kako lahko v takem primeru ravna pripadnik manjšine – torej, da naleti na gluha ušesa zaposlenih v podjetjih, "ki na osnovi koncesij opravljajo storitve javne koristi", oziroma krajevnih upravnih in sodnih oblasti?
Za odgovore smo se obrnili na Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot so nam pojasnili, zaščito avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji opredeljuje več pravnih aktov, "med njimi 6. člen italijanske Ustave iz leta 1948, Londonski memorandum (l. 1954), Osimski sporazumi (l. 1975), splošni Zakon št. 482 o zaščiti jezikovnih manjšin v Italiji (l. 1999), in seveda Zakon št. 38 o zaščiti slovenske jezikovne manjšine iz leta 2001. Ta tako imenovani Zaščitni zakon določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih institucij, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Ne glede na to v desetletju po sprejetju zakona njegove določbe niso bile sistemsko in učinkovito vgrajene v druge (deželne in občinske) zakone. Na deželni ravni je skupnost zaščitena z Deželnimi določili za zaščito slovenske jezikovne manjšine (26/2007)".
Z izjemo mesta Trst
4. člen Zaščitnega zakona določa, da se ukrepi za zaščito slovenske manjšine izvajajo na ozemlju, kjer je manjšina zgodovinsko prisotna, so dodali. "Tako je v ozemeljski obseg izvajanja zakona vključenih 32 občin v Avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini. Med njimi je tudi občina Trst, z izjemo mesta Trst," so zapisali.
Nekatere občine so se kmalu prilagodile, druge ...
V 8. členu na začetku omenjenega zakona je slovenski manjšini priznana pravica do rabe slovenščine "v odnosih s krajevnimi upravnimi in sodnimi oblastmi, kakor tudi s podjetji, ki na osnovi koncesij opravljajo storitve javne koristi. Pravico do odgovora v slovenskem jeziku imajo tudi v ustnih sporočilih, praviloma neposredno ali s tolmačem, pri dopisovanju pa vsaj s prevodom, ki je priložen italijanskemu besedilu". Zaščitni zakon je za uveljavitev teh pravic predvidel "prilagoditev uradov in notranjo organizacijo ter zagotovitev ustreznega osebja". "Nekatere občine so se temu kmalu prilagodile, nekatere so ustanovile tako imenovana slovenska okenca, sedaj pa je končno začel delovati tudi Deželni urad za slovenski jezik s svojimi izpostavami."
Za dosledno izvajanje zakonodaje
Pripadnikom slovenske narodne skupnosti sta za pomoč pri uveljavljanju jezikovnih pravic krovni organizaciji Slovencev v Italiji Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij ustanovili službo za jezikovne pravice ZaJezik, "ki nudi pomoč posameznikom pri izbiri najprimernejšega postopka in pri argumentiranju zahtev. Tako lahko tudi v tem konkretnem primeru pripadnika slovenske narodne skupnosti napotimo na to službo, ki se tudi z nasveti odvetnikov posameznikom trudi, da bi se zaščitna zakonodaja dosledno izvajala. Na spletni strani službe ZaJezik je navedeno, da bodo tu "posamezniki lahko našli koristne informacije, obrazce in še marsikaj drugega, kar jim bo pomagalo pri uveljavljanju jezikovnih pravic. Slovenščina je namreč odvisna od nas, kot ugotavljajo tudi pobudniki pravne službe, pa danes še vedno premalo ljudi uveljavlja jezikovne pravice oziroma se marsikdo ne zaveda njihovega pomena. Zato prispevajmo k uveljavitvi jezikovnih pravic Slovencev v FJK, povrnimo si priimke in imena v izvorno slovensko obliko ter zahtevajmo njihovo pravilno zapisovanje na vseh dokumentih, prosimo za dvojezične izkaznice in potrdila ter uporabljajmo slovenščino v odnosu z javno upravo." Posamezniki ali organizacije se lahko s službo povežejo preko že omenjene spletne strani oziroma lahko pišejo na e-mail naslov info@zajezik.eu ali se obrnejo na urade krovnih organizacij".
