Novice Svet24

Zares lep je občutek, ko se sprehodimo po domačih gredicah in nam dišeči mediteranski grmički pripravijo dišeče presenečenje. Čeprav te rastline prihajajo iz obmorskih krajev, kjer so navadno temperature nekoliko višje, pa jih lahko skoraj brez težav vzgojimo tudi na celini. Rade imajo peščeno, odcedno, rahlo humusno zemljo, ki ne sme biti kisla. Značilno zanje je, da prenesejo tudi zelo visoke temperature in so bolj odporne proti pomanjkanju vode. Odlične so za skalnjake, za vrhove zeliščnih spiral ter obrobe škarp in zidkov, kjer se še posebno dobro počutijo pozimi, ko jih ponoči greje njihova zaslomba.

Dreamstime

Sabina Grošelj

Preprosta vzgoja iz potaknjencev

Večino sredozemskih rastlin lahko precej preprosto vzgojimo iz potaknjencev, saj ne potrebujejo posebne nege. Njihova prednost je tudi, da se znajo same zelo dobro zaščititi pred škodljivci in boleznimi, tako da so navadno zelo zdrave rastline. To njihovo sposobnost s pridom izkoriščamo pri zdravilskih pripravkih ter destilaciji eteričnih olj in hidrolatov. Za ta namen velja vedno pravilo, da poiščemo najbolj trdno, starejšo, mogočno rastlino, ki je utrpela in si zapomnila marsikatero hudo vremensko norijo. Od take rastline spomladi in zgodaj poleti poiščemo stebla, ki so že čvrsta, rahlo olesenevajo, in iz njih odrežemo 5–8 cm dolgo vejico.

Dreamstime

Pripravimo si multiplošče z dobro osnovo, stebla spodaj osmukamo in zapičimo v navlaženo zemljo do sredine vejice. Zemljo vlažimo, dokler se vejica v nekaj tednih ali mesecu dni ne ukorenini. Prepikiramo v glineni lonec, ker je bolj drenažen od plastičnega, lahko pa neposredno v gredico na sonce. Sama imam »valilnico« ali »porodnišnico« kar v dvignjenih gredicah na mojem velikem vrtu. Navadno povsem brez umetnih rastnih hormonov zrastejo v lepe in odporne mlade rastline.

Dreamstime

Praktični napotek

Cvetove in liste sredozemskih rastlin nabiramo, ko je dan za cvet. Takrat je namreč najmanj vlage in bo tak pridelek v primernih steklenih kozarcih najdlje ohranil svoje dišave. Rastline obrezujemo po potrebi in to dobro prenašajo. Spomladanska rez je lahko večja, vendar šele takrat, ko preverimo, da se je rastlina zbudila iz zimskega spanca in nakazuje zelene poganjke. Dostikrat to pri sivki sovpada s cvetenjem forzicije – takrat kar po škarje, še posebej pri lavandinih, da bodo obdržali lepo obliko brez dolgih golih lesenih stebel.

vir1

Izberemo sorte, ki prenesejo celinske razmere

Ker se na celini pozimi navadno temperature spustijo pod ničlo, je pomembno, da to upoštevamo, ko izbiramo sorto mediteranske rastline. V svoji osnovi te rastline namreč niso bile prilagojene na nižje temperature, vrtnarji pa so vzgojili široko paleto sort, ki so tudi prezimno trdne. Kljub temu je priporočljivo, da poskrbimo za primerno zaščito. Sama rada za ta namen uporabim miskant – kitajski trstikovec, slamo, pokošeno travo. Grmičke, še posebej mlade, ki so bolj občutljivi, tudi obsujem. Sem velika zagovornica zastirke, saj iz lastnih izkušenj vem, da ima veliko koristi v vseh letnih časih. Rastline pomaga zaščititi pred izsuševanjem zemlje, pa tudi pred premočnimi poletnimi žarki, ki bijejo v golo gredico. Pozimi pa seveda ščiti pred mrazom.

• Doživel je sanje in ponesel svojo glasbo na vzhod

Vrtnarji so vzgojili vrste, ki so pravi balzam za oči, saj so jim namensko vcepljali barvo in obliko cvetov. Tako nas nekateri žajblji presenetijo s čudovitimi purpurnimi, rumenimi in belimi odtenki, pa z velikimi debelimi listi kot slonova noga iz Avstralije, z okusi po meloni, ananasu, breskvi, drugih sadežih in še in še. Rožmarini se razprostirajo po tleh ali vzpenjajo v višino, eni cvetijo vse leto, drugi skoraj ne. Obstaja tudi nešteto vrst, križancev med ozkolistnimi in širokolistnimi sivkami, pa različnih barv cvetov – od bele, rožnate do modrih tonov. Prav neverjetne so tiste s čipkastimi listi in cvetovi … Ponudba je res nadvse pestra, in če bi se želeli poučiti o različnih sortah, lahko obiščete nasad na Krasu, kjer vas podučijo o sivkah in lavandinih ter razlikah, ko jih vidite posajene drugo ob drugo, pa tudi lažje prepoznate, kako različne so si med seboj.

Sabina Grošelj

Brez kompenzacije ne gre …

Za nekatere vrste/sorte mediteranskih rastlin je pred tisočletjem veljalo, da so zdravilne, in so zato sodile v padarjevo ali ranocelnikovo »oficino« na polico. Od tod jim tudi botanično ime officinalis. Ko se odločamo o izboru novejših sort, pa se je treba zavedati, da se na račun »lepotičenja« rastlin skoraj brez izjeme zmanjša vsebnost drugih sestavin, ki jih je imela primarna sorta. Teh novih rastlin ponavadi ne uporabljamo v zeliščarstvu, vsaj ne v zdravilnih pripravkih.

Sabina Grošelj

Sploh pri sivki je danes zmeda popolna. Celo strokovnjaki se včasih počutimo povsem izgubljeno, saj je precej težko dobiti pravo sivko z ustreznim latinskim imenom, ki tudi zraste v to, kar ji piše na »osebni izkaznici«. Dokler so rastline mlade ali potaknjenci, se težko ločijo med seboj. Razločijo se, ko cvetijo, in iz oblike klasa, barve cvetov, velikosti listov in še česa razbiramo, za katero rastlino gre. Če le uživate v vonju in pogledu, ni seveda prav velika reč, če pač ne poznate natančne sorte sivke. Dokler se ne zgodi, da rastlina pozebe, ker niste bili dovolj pozorni, ali je prezimno trdna ali ne. Če na nič drugega, bodite pri nakupu pozorni vsaj na to, da na etiketi preverite, ali rastlina prenese temperature pod ničlo.

Tabela: Značilnosti prave sivke, navadnega rožmarina in vrtnega žajblja

Dreamstime

Kako izbrati sivko zase?

Tiste, ki izbirajo sivko za okrasne namene, zelo hitro omreži čipkasta francoska ali čopasta sivka. Sorti sta zelo lepi in priljubljeni, a žal ne preživita nizkih temperatur, zato morata čez zimo na toplo.

Če bi radi sivko gojili v zdravilne namene, izberite rastlino Lavandula angustifolia (ozkolistna) ali officinalis s podvrstami. Pri meni najbolje raste Hidcote blue, ki ima močno modrovijolično barvo. Lahko bi jo vzgojili iz semen, a je lažje iz potaknjencev. Vedno uporabim isto materinsko rastlino za razmnoževanje, da natančno vem izvor, ker je potaknjenec klon te rastline z istimi lastnostmi. Za eterično olje bi potrebovala ogromno njivo, saj iz te sorte pridobimo le majhno količino olja, precej manj kot iz Slovencem najbolj znane hvarske budrovke. Če iščete olje prave sivke, vedite, da ima precej visoko ceno. Naj vas ne premami nizka cena, saj ta priča, da ne kupujete tega, kar iščete … Z oljem prave sivke se lahko namažemo pri opeklinah, lavandinov močnejši vonj pa prežene komarje in molje. Ima drugačne kemične lastnosti (precej kafre) in ni primeren za notranjo uporabo ali kožo.

 Objavljeno v reviji Zeleni Raj št. 6, 20. 5. 2019