Zakaj izenačiti pravice?
Socialni damping je način, kako zaobiti dražjo delovno silo z uporabo cenejše. Študentje namreč v Sloveniji delajo za nižjo plačo, nižje socialne stroške in ob nižjih standardih.
Poslanec Levice Miha Kordiš je predstavil predlog zakona, ki predvideva zvišanje minimalne urne postavke za študentsko delo s 4,13 evra neto na 4,99 evra. Predviden je tudi dodatek za nočno in nedeljsko delo ter delo za praznike. Zakon, ki je del sporazuma med Levico in koalicijo, je bil v redni postopek vložen v torek.
»Tako kot redno zaposleni naj bodo tudi delavci študenti deležni boljših plač in dodatkov. V tem hipu se jim ne priznavajo, a jim vseeno pripadajo, v Levici jim jih z novim zakonom omogočamo. Kot se dviguje minimalna plača, naj se dviguje tudi študentska postavka. Enako plačilo za enako delo,« je zakonodajni predlog povzel Kordiš.
Minimalna urna postavka za študente bi se po novem tako usklajevala z rastjo minimalne plače, kar je nov kriterij, saj se je do zdaj usklajevala z rastjo povprečne plače. Nov način usklajevanja prinaša tudi usklajevanje z rastjo cen življenjskih potrebščin. V Levici sicer pričakujejo, da se bo s takšnim načinom usklajevanja minimalna urna postavka že naslednje leto zvišala na 5,3 evra neto.
Nadalje bodo študenti upravičeni do povračila potnih stroškov, plačila malice, njihovo nedeljsko, nočno delo in delo ob praznikih pa bo ovrednoteno v isti višini kot pri tistih delavcih, ki pri istem delodajalcu opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Študentsko delo je delodajalcem doslej omogočalo, da se izognejo nekaterim zakonskim omejitvam in določilom kolektivnih pogodb.
»Študentom ne pripada prav nobena izmed pravic, ki pripada zaposlenim. Delavci in delavke v trgovinah so na primer za nočno delo upravičeni do 75 odstotkov, za nedeljsko delo do 100 odstotkov in za delo ob praznikih do 250 odstotkov povečanja osnovne plače oziroma urne postavke. Študenti pa so za delo v tem času plačani enako,« so poudarili.
Uzakonjenje pričakujejo pred poletjem
V Levici opozarjajo, da se obseg študentskega dela najbolj poveča prav v poletnih mesecih, ko delodajalci dopustujoče redno zaposlene nadomeščajo s študenti. Zakonski predlog so koaliciji zato posredovali že 17. maja, vendar ni šlo brez zapletov. »Na ministrstvu kljub več pozivom, naj posredujejo mnenje, in zagotovilom, da bodo to storili, slednjega niso posredovali. To so storili šele po ukrepanju kabineta predsednika vlade, več kot tri tedne po posredovanju zakona,« so pojasnili.
V Levici pričakujejo koalicijsko podporo, saj so te zakonske spremembe predmet koalicijske pogodbe. Predlog kljub temu ni koalicijsko usklajen, vendar v Levici ostajajo optimistični, saj da to ne pomeni, da je zgodba »padla v vodo« in bo koalicija predlog zavrnila. »Vrata za nadaljnje pogovore so odprta in v Levici na koncu dneva vseeno pričakujemo podporo,« je povedal Kordiš.
