Prioritete in potrebe

Nezadovoljstvo z razrezom rekordno visokega proračuna

S.R./STA
4. 7. 2019, 12.39
Posodobljeno: 4. 7. 2019, 14.24
Deli članek:

Vlada je danes potrdila razrez proračunskih odhodkov po posameznih proračunskih uporabnikih za leti 2020 in 2021 v okviru že prej zakoličene zgornje meje dovoljenih odhodkov. Ta je za prihodnje leto določena pri 10,450 milijarde evrov, za 2021 pa pri 10,455 milijarde evrov.

Thinkstock
Kljub rekordno visokemu proračunu v koaliciji namreč ocenjujejo, da bo posameznim ministrstvom pripadlo premalo sredstev.

Vlada je danes za posamezne posredne in neposredne proračunske uporabnike postavila najvišjo dovoljeno porabo, ti pa bodo zdaj imeli nekaj tednov časa, da pripravijo svoje finančne načrte. O njih bodo nato tekla usklajevanja s finančnim ministrstvom, nato pa bo vlada potrdila končni predlog proračuna. 

Blaginja in stabilnost sta vodili pri pripravi proračuna, ob nujnem upoštevanju fiskalnega pravila, so ob tem prek Twitterja zapisali na vladnem uradu za komuniciranje. Že v napovedi današnje seje vlade so v uradu navedli, da gre za najvišjo raven izdatkov v zgodovini Slovenije, kar naj bi vladi omogočilo zasledovanje napredka na prioritetnih področjih, hkrati pa tudi srednjeročne uravnoteženosti proračuna. Finančni minister Andrej Bertoncelj je priznal, da je bilo za 600 milijonov evrov več zahtev in želja, a se je vlada soglasno odločila, da ostane v začrtanem okviru.

Koalicija je sicer že pred tem dorekla, da bosta prioriteti v prihodnjih dveh letih zdravstveni in pokojninski sistem, a po današnjem sestanku koalicije pred sejo vlade iz izjav predstavnikov koalicijskih strank ni velo veliko zadovoljstva s predvidenim proračunskim razrezom. Kljub rekordno visokemu proračunu v koaliciji namreč ocenjujejo, da bo posameznim ministrstvom pripadlo premalo sredstev. 

Minister za finance Andrej Bertoncelj je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da je ministrski zbor sledil trem ključnim prioritetam - razvoju, sociali in plačam. Po ministrovih besedah vlada na eni strani misli na blaginjo, na drugi pa na stabilnost. "Mislili smo tudi na jutri," je zagotovil in dodal, da so tudi v celoti spoštovali zakon o fiskalnem pravilu. Priznal je, da je bilo tudi tokrat zahtev in želja po posameznih uporabnikih več od zmožnosti. Še po enkrat že izvedeni uskladitvi pričakovanj z zmožnostmi je ostal razkorak v višini okoli 600 milijonov evrov, je dodal.

Pogajanja tako po njegovih besedah niso bila lahka. "Trdo smo se pogajali, da smo pričakovanja spravili v dovoljeni obseg proračunskih odhodkov," je navedel in pristavil: "Prekomerni porabi smo rekli odločen ne in jih uskladili v okvir 10,450 milijarde evrov."

Prioritete in potrebe

Na ministrstvih iz kvote SMC bi si želeli predvsem več sredstev za investicije v domove za starejše in intervencije po naravnih nesrečah, primanjkuje pa tudi sredstev po posameznih diplomatskih predstavništvih, je v izjavi za medije po srečanju koalicijskih strank dejal vodja poslancev SMC Igor Zorčič. Kot je ocenil, se kljub zgodovinsko največjemu proračunu potrebe porabnikov več kot očitno večajo.

Nikoli ne dobiš vsega, kar misliš, da bi bilo potrebno, je ocenila tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Za njih je najpomembneje, da so prioriteta proračuna zlasti pokojnine in zdravstvo. Opozorila je, da bo treba sprejemati kompromise, ključno po njenem mnenju pa je, da bodo izhodišča proračuna sprejeta, konkretni dogovori pa se lahko nadaljujejo septembra.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, ki je že večkrat sodeloval pri obravnavi in sprejemanju proračunov, je opomnil, da nikoli niso bili zadovoljni, saj so na določenem področju vedno želeli več sredstev. "Res je, da je ta proračun največji do zdaj, je pa res tudi to, da se je zvišala poraba zaradi višjih plač v javnem sektorju," je dejal. Na to sta opozorila tudi Kociprova in vodja poslanske skupine SD Matjaž Han

Fiskalno pravilo zanka okoli vratu

V DeSUS so sicer zadovoljni z usklajevanjem pokojnin in regresa v naslednjem letu, a je to, kot je spomnil Jurša, dogovorjeno že v koalicijski pogodbi. V stranki bi si sicer želeli več vlaganja v domove za starejše. Jurša se strinja, da je treba varčevati v času debelih krav, ob tem pa je izpostavil, da je proračun v okvirju, ki ga nalaga fiskalno pravilo. 

A ravno zaradi kršenja fiskalnega pravila, ki ga poslanci SDS in NSi vidijo v lanskih in letošnjih proračunskih dokumentih, so se ti znašli v ustavni presoji. Jurša v tem ne vidi težave. "Politična borba za prevzem oblasti se začne drugi dan po volitvah," je dejal. 

Han je ob tem izpostavil, da imamo v Sloveniji eno najbolj zahtevnih fiskalnih pravil v EU, s katerim smo si po njegovi oceni zadrgnili zanko okoli vratu. Kritičen je bil tudi do fiskalnega sveta, ki da ustavlja investicije, ki bi jih lahko še investirali pri taki gospodarski rasti. Ocenil je, da bo "umetnost ta proračun spraviti pod streho".

Kot je še dejal Han, je ob izhodiščih za pripravo proračuna predvsem zmeden, saj pri tako visokih načrtovanih odhodkih ugotavljajo, da ni denarja za investicije. Ocenil je, da se pri taki gospodarski rasti in manjšemu število brezposelnih socialni transferji nižajo prepočasi. Prav tako bi po njegovem mnenju morali začeli omejevati zaposlovanje na nekaterih področjih javnega sektorja.

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović se pred danes novinarji ni ustavil.