Zaradi visokih temperatur pa je razglašena velika požarna ogroženost na območju občin Koper, Ankaran, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba.
"V četrtek bo vročina dosegla vrhunec, pričakujemo najvišje temperature med 34 in 37 stopinj," je povedal meteorolog Brane Gregorčič z Agencije za okolje (Arso). Vročina bo najbolj izrazita v zahodni in osrednji Sloveniji, kjer lahko pade tudi nov junijski vročinski rekord.
Na Arsu razložijo, da so takšne temperature »izrazito nenavadne« za junij. Po mokrem maju smo imeli sončen junij, kar je izsušilo zgornji sloj tal, kot se ponavadi zgodi julija ali avgusta. »Če na to, za vročino dokaj ugodno podlago, dodamo še nenavadno topel zrak v višinah, imamo (za junij) redko kombinacijo, ki prinaša temperaturne rekorde,« so zapisali na Arsu.
In tokrat bo nad naše kraje zaneslo greben z zelo toplom in suhim zrakom iznad severozahodne Afrike, kar je po mnenju naših meteorologov »nenavadno«, saj običajno ob vročinskih valovih nad naše kraje doteka zrak z južnimi in jugozahodnimi vetrovi neposredno iznad Sredozemlja.
Pri nas bo za nekaj stopinj hladneje kot v Španiji in Franciji, najbolj vroče pa bo na zahodu države, na Goriškem, v Posočju in v osrednji Sloveniji. Je na vidiku junijski vročinski rekord? Povsem možno. Najvišja junijska temperatura je bila izmerjena 22. junija 2000 v Metliki, ko je bilo 37,5 stopinje Celzija. 13. junija 2003 so v Biljah pri Novi Gorici izmerili 37 stopinj. Enako 30. junija 1950 v Murski Soboti. V Ljubljani je rekord 35,6 stopinje iz junija 2003.
"V noči na petek nas bo oplazila hladna fronta in prinesla nekoliko svežega, zraka tako da v petek in v soboto v notranjosti Slovenije temperature predvidoma ne bodo dosegle 30 stopinj Celzija, ampak bodo tik pod 30 stopinjami," je še pojasnil met Gregorčič. Vročina pa se bo do konca tedna po njegovih besedah nadaljevala na Primorskem, kjer je razglašena tudi velika požarna ogroženost v naravnem okolju.
"V nadaljevanju prihodnjega tedna, od srede naprej, bo vreme bolj spremenljivo in kaže, da tako ekstremne vročine ne bo več," je s pogledom naprej zaključil eden naših najbolj znanih vremenoslovcev.
Aktivnosti v hladnejšem delu dneva
Na Arsu ob visokih temperaturah priporočajo, da naj se gibanje na prostem omeji na jutranje in večerne ure. Predvsem mlajše in starejše prebivalce opozarjajo, naj v času visokih temperatur ostajajo na hladnem, da se izognejo dehidraciji in vročinskemu udaru.
Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v teh vročih dneh opozarjajo, da je najpomembnejša hidracija oziroma pitje vode. Za starejše ljudi je priporočljiva količina od dva do tri litre vode na dan, za otroke okrog enega litra. Priporočeno je pitje v intervalih.
Opozorilni znaki dehidracije so slabost, nemoč, zmedenost, velika žeja, zato je treba takšno osebo dati v senco, ji dati piti vodo in poklicati zdravnika na 112, če je hudo zmedena.
Ker so v vročini najbolj izpostavljeni delavci na gradbišču, zdravniki svetujejo, naj delata dva skupaj, če enega obide slabost, da mu lahko drugi pomaga. Svetujejo zaščitno obleko, kapo, pokrivala za tilnik in ušesa ter zaščitno opremo proti pripeki in seveda uživanje vode.
