Vsa voda v sistemu Rižanskega vodovoda je pitna in varna, pri čemer so takoj po nesreči ojačali odjeme iz sosednjih vodovodov v Sežani in Buzetu, obenem pa prekinili neposredni zajem iz izvira Rižane. Obenem so začeli zajemati tudi vodo iz izredno nizkih nivojev podtalnice, je v današnji izjavi za medije pojasnila tiskovna predstavnica Rižanskega vodovoda Sara Milenkovski.
Kerozin najverjetneje podtalnice še ni dosegel, njegovo večje izpiranje pa pričakujejo šele ob prvem naslednjem deževju. Glede na to, da je kerozin tudi hlapljiv, je vprašanje, koliko ga je dejansko zašlo v tla, "dejstvo pa je, da katerakoli kapljica je šla v teren, je nepotrebna in za nas izredno nevarna".
Ko enkrat onesnaženje vstopi v površje na kraškem območju, ni nobene pomoči, je povedala Viršek Ravbarjeva. Na kraju nesreče v enem od izjemno ozkih predorov na obstoječi enotirni progi čez Kraški rob po njenem vedenju tudi ni lovilcev olj. Kar je šlo v zemljo, je šlo, je navedla. Da bo kerozin prešel v podtalnico, je torej neizogibno, je izpostavila Sara Milenkovski. Tako so v Rižanskem vodovodu prekinili odjem vode iz samega zajetja in začeli z monitoringom vode. Dosedanji pregledani vzorci vode so bili sicer negativni na sledi onesnaženja. Sicer pa bodo od pronicanju kerozina v podtalnico prisiljeni k izločitvi vodnega vira Rižane, saj želijo preprečiti dostop onesnažene vode do same vodarne.
Dodatna težava je, da je lokacija torkovega iztirjenja tovornega vlaka, iz katerega je po ocenah steklo okoli 10.000 litrov kerozina, prispevno zaledje izvira Rižane, ki je vodni vir za celotno slovensko obalo.
Padavine bodo kerozin potisnile naprej proti izviru
Se pa na kraškem območju vodne poti po besedah strokovnjakinje lahko zelo prepletajo med sabo. Po dostopnih raziskavah, tako Viršek Ravbarjeva, so hitrosti pretakanja voda med 25 in 120 metri na uro, vendar to velja za razmere, ko je zemlja namočena. Ker pa je trenutno sušno poletno obdobje, se lahko po njenih besedah predvideva, da se bo onesnaženje v zgornjem delu vodonosnika ustavilo in čakalo na nadaljnje padavine, da ga potisnejo naprej proti izviru.
Ker za sanacijo možnosti ni, je edino, kar preostane, biti pripravljen in spremljati, kdaj se bo onesnaženje na izviru pojavilo.
To bi se lahko zgodilo zelo hitro, tudi v roku enega do petih dni, a to velja za v vodi topne snovi. Nafta in naftni derivati medtem v vodi niso topni, tako da se lahko to onesnaževalo vede tudi povsem drugače, je pojasnila Viršek Ravbarjeva. Kako natančno se bo vedlo, pa se ne da napovedati. Nemogoče je tudi dati napoved, kdaj bo prišlo na izvir, je dodala.
Rižanski vodni vir je lahko ogrožen dlje časa
Kot navedeno, ostane stalni monitoring, tudi tega, kolikšen delež ocenjene iztekle količine se bo pojavil na izviru. Če se bo pojavil le manjši del, to pomeni, da preostanek lahko še vedno čaka nekje v podzemlju na nadaljnje ugodne razmere, da se premakne po podzemnih vodnih poteh, je ocenila Viršek Ravbarjeva. To lahko traja tudi tedne, odvisno tudi od vremenskih razmer oz. prvih močnejših padavin.
Rižanski vodni vir je tako lahko ogrožen dlje časa, ob vsakih padavinah se lahko onesnaževalo spet spira v vodo v manjših koncentracijah, je opozorila.
Če bo namreč treba izločiti vodni vir Rižane, bodo potrebe po vodi bistveno večje od razpoložljivih količin in takrat bodo v Rižanskem vodovodu najbrž razglasili izredne razmere. Po besedah Sare Milenkovski to konkretno pomeni, da bodo vsi odjemalci še naprej imeli dostop do vode, da pa bo dnevno oskrba z vodo lahko motena oz. bo dobava vode lahko po nekaj ur prekinjena.
Direktor vodovoda: pričakujemo pomoč države
Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je dodal, da pri sanaciji posledic nesreče pričakujejo pomoč države, da bo posledic na vodnih virih čim manj. Kraj naj bi po njegovih pojasnilih v četrtek obiskal tudi okoljski minister Simon Zajc.
Vodooskrba je namreč trenutno "ključnega pomena, vse drugo je temu podrejeno". Pri tem že na izviru ne bodo dovolili, da v sistem spustijo kontaminirano vodo. Glede sanacije po nesreči pa je Pregelj izrazil pričakovanje, da "se pristopi k odgovorni, resni in takojšnji sanaciji nastale težave", kar bi vključilo odstranitev kontaminirane zemljine.
S tem se je strinjal tudi koprski župan Aleš Bržan. "Vodooskrba je na prvem mestu, zdravje naših ljudi je na prvem mestu," je poudaril in dodal, da naj si noben gospodarski subjekt ne drzne, da ne bi saniral nastale škode, preden se bo spet vzpostavilo normalne prometne tokove.
Prisotni so ob tem ponovili pozive, da sta čim prej potrebna dodaten vodni vir za slovensko Istro in izgradnja drugega železniškega tira do Divače.
Bo promet po odseku stekel v petek?
Prečrpavanje kerozina iz šestih iztirjenih vagonov tovornega vlaka pri Hrastovljah bo predvidoma končano danes do 14. ure, nato bodo vagone odstranili iz predora in sanirali od 150 do 200 metrov poškodovane proge, je danes povedal generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Dušan Mes. Pričakuje, da bo promet po odseku znova stekel v petek.
Prečrpavanje iz cisterne, ki se je pri torkovem iztirjenju poškodovala in iz katere je steklo okoli 10.000 litrov kerozina, so končali danes okoli 3. ure, sedaj prečrpavajo še iz ostalih petih vagonov.
Izključena človeška napaka
Vzrok nesreče še ni znan. Mes je v izjavi za medije v Ljubljani povedal, da je velika verjetnost, da je bila poškodovana kretnica, manjša verjetnost pa je, da je bil poškodovan vagon.
"Človeška napaka je izključena. Tudi sama kretnica je bila letos pregledana z vsemi ustreznimi napravami. Obstajajo tudi zapisniki, da je bila nepoškodovana oz. v dobrem stanju. Ugotavljanje, ali je bila napaka na materialu ali pri proizvajalcu, bo stvar nadaljnjih preiskav," je dejal Mes.
Tudi po besedah direktorja družbe SŽ-Infrastruktura Matjaža Kranjca ocenjujejo, da bi lahko prišlo do poškodbe kretnice oz. do poškodbe ostrice, ki je zlomljena. Kot je ponovil, vzrok zloma še ni jasen. "Dejansko se ostrica zlomi tako kot se lahko zlomi tirnica," je pojasnil in dodal, da imajo SŽ takšnih zlomov tirnic na omrežju kar nekaj vsako leto.
Mes je dodal, da se takšne nesreče v povprečju zgodijo enkrat letno. Težava pri tej je, da je vlak prevažal kerozin, ki ogroža okolje. "Tveganja skušamo zminimizirati ... To nam uspeva, a pride tudi do nesreče, na katero težko vplivaš," je dejal.
Vzroki za zlom so po Kranjčevih besedah lahko temperatura, velike obremenite, lahko pride tudi do napake v materialu ali do utrujenosti materiala, kar pa na železnicah stalno nadzirajo. "Vse proge in tire pregledamo z ultrazvočnimi napravami, naprave pa poškodb na tej kretnici niso zaznale," je izpostavil tudi Kranjc.
Za vzdrževanje proge namenjeno 3,5 milijona evrov
Iztirjenja na progi Divača-Koper sicer na SŽ v zadnjih letih niso imeli, beležijo pa okoli 10 do 15 izrednih dogodkov. Po besedah Kranjca gre večinoma za incidente, za zlom kakšne tirnice ali požar. "To so vse dogodki, ki imajo manjše posledice za odvijanje železniškega prometa in tudi manjšo škodo," je dodal.
Za vzdrževanje te proge sicer SŽ po besedah Mesa letno namenjajo med tremi in 3,5 milijona evrov. Vsako leto naredijo okoli kilometer te proge na novo. Na odseku dnevno pelje okoli 100 vlakov, od tega je od 75 do 80 vlakov tovornih, v ostalih primerih gre za prevoz lokomotiv.
V Luki Koper trenutno čaka 35 vlakovnih kompozicij, še enkrat toliko v obratni smeri, za prevoz v luko ter toliko še v tujini. To zamudo bodo skušali nadoknaditi v juliju in avgustu, je povedal Mes.
