Novice Svet24

Širša javnost si je v minulih letih Milana Balažica najbolj zapomnila po tem, da ga je leta 2014 predsednik Borut Pahor odpoklical z mesta veleposlanika v Avstraliji, ker je na odprtje konzulata v Melbournu povabil tudi obsojenega pedofila Nicholasa Omana. Tedaj je Balažic odpoklic opisal kot zaroto proti njemu.

Zarote so včasih resnične, a nemalokrat se izkaže, da temeljijo na nepreverjenih trditvah ali so celo plod manipulacij. Izkazalo se je, da Balažic v svoji ekološki misiji proti družbi Termit iz Drtije pri Moravčah nastopa s kopico zavajanj. Termit je rudarsko podjetje z 276 zaposlenimi, že več desetletij je njihova dejavnost izkopavanje kremenčevega peska, ki ga prodajajo livarski industriji za izdelovanje jeder za ulivanje vseh vrst kovin. Livarske družbe jim po uporabi vrnejo kremenčev pesek, ki ni več uporaben. Skupaj z drugimi industrijskimi odpadki ga v Termitu predelajo v sanacijski (gradbeni) material, ki ga vgrajujejo v jame, kjer so prej odkopali kremenčev pesek. Nobena inšpekcija do zdaj ni ugotovila, da s svojo dejavnostjo onesnažujejo okolje in škodijo zdravju ljudi.

Primož Lavre

Prič ne razkriva

Toda župan Balažic vseeno v javnost vehementno lansira kopico nepreverjenih ali celo povsem izmišljenih zadev. Tako recimo trdi, da po Moravški dolini v Termit vozijo »tovornjaki smrti«, na katerih so azbest, steklena volna, plastika, olja, težke kovine. V zemljini na območju delovanja Termita naj bi bile celo do 26-krat presežene dovoljene vrednosti določenih težkih kovin. V tem podjetju naj bi končali tudi nevarni odpadki iz vrhniškega Kemisa po požaru. Pravi, da lastniki Kemisa ob služenju milijonov uničujejo podtalnico. Poleg tega naj bi bilo na Moravškem vse več obolelih za rakom, silikozo in astmo. Toda težava je, da župan za nobeno od teh trditev nima podlage. Glede domnevnih prič, ki naj bi opazile »tovornjake smrti«, ki vsak dan vozijo nevarne snovi, nam je Balažic pojasnil, da so jim zagotovili, da jih ne bodo razkrili, razen če bo zadeva dobila sodni epilog. Prav tako ne razpolaga z nobenimi analizami o domnevnem povečanju števila obolenj. Njegovo mnenje »temelji na opažanjih krajanov najbolj ogroženih okoliških naselij«. Dosedanje statistične raziskave pa problema niso pokazale, ker so bile izdelane za celotno občino.

Primož Lavre

Primož Lavre

Tla in vode v dobrem stanju

So pa analize več državnih institucij v zvezi s Termitom nekaj le pokazale. Namreč, da družba posluje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem in da niso zaznali nobenih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi. Še več, leta 2005 je podjetje dobilo nagrado za okolju prijazen postopek za njihov način sanacije. Podelili so jo Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), Ekološki sklad RS in časnik Finance. Letos so imeli že dve inšpekciji Inšpektorata RS za okolje in prostor. Pri obeh je bil postopek ustavljen, saj niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Vrednosti izmerjenih parametrov v odpadni vodi na iztoku so bile usklajene s predpisanimi. Stanje podzemne vode je dobro, prav tako so vsi prevzeti odpadki v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Pregledali so tudi meritve iz dveh vrtin, ki jih je septembra lani izvedel Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje (IRGO). Iz poročila je razvidno, da je glede na kemijske analize stanje podzemne vode dobro, vrednosti vseh parametrov so celo pod mejo, določeno s pravilnikom o pitni vodi. Pred dvema letoma je po naročilu občine (!) analizo opravil tudi ugledni državni Geološki zavod Slovenije. Zapisali so, da sanacijski material ne vsebuje nevarnih snovi, razen nekaterih kovin, vendar so te slabo vodotopne in slabo mobilne v okolju. »Ravno tako so v dobrem stanju okoliška tla, površinske vode in voda iz usedalnega bazena,« so ugotovili. Vgrajeni materiali pa da ne vplivajo na bližnje vodne vire, saj to območje in črpališča niso v hidravlični povezavi.

Letos so imeli že dve inšpekciji Inšpektorata RS za okolje in prostor. Pri obeh je bil postopek ustavljen, saj niso ugotovili nobenih nepravilnosti. 

Rast korenin čebule …

Kaj torej preostane »ekologu« Balažicu? Poslal nam je komentar analize Geološkega zavoda Slovenije, ki so jo pripravili na Inštitutu za okolje in prostor (IOP) iz Celja. Pri IOP pravijo, da so bile v vseh vzorcih, vzorčenih z bagranjem, presežene mejne vrednosti težkih kovin (krom, baker, svinec, cink) ter organskih onesnaževal (formaldehid, naftol, krezol). Menijo, da je to posledica neprimernega vgrajevanja materialov v peskokop. Trdijo, da Termit krši določbe okoljevarstvenega dovoljenja in določbe rudarskega projekta, čeprav nobena inšpekcija ni ugotovila nobene pomanjkljivosti. Alenka Šešek Pavlin iz Termita glede teh zapisov IOP opozarja, da so parametri pri neporušenih vzorcih povsem drugačni od tistih v porušenih. Napačna interpretacija tega je lahko, kot poudarja, posledica nevednosti ali pa zavajanja. Poleg tega je župan pred nekaj meseci naročil, naj samostojni podjetnik biolog Peter Firbas izdela raziskave v rastlinski citogenetiki v potokih Drtijščica in Stražca ter iztočnem potoku iz Drtijskega jezera. Firbas je zapisal, da potok Drtijščica in pritok Stražca vsebujeta genotoksične in citotoksične snovi, ki zavirajo razvoj rasti korenin in povzročajo kromosomske poškodbe v testnih rastlinah navadne čebule. Teh podatkov ni verificirala nobena državna ustanova. Prav tako ni jasno, ali je raziskava sploh povezana s poslovanjem Termita in kaj naj bi glede na vse prej predstavljene ugotovitve in inšpekcije izkazala.

Dolgi županovi metri

Za konec še ena »cvetka«, ki kaže, s kakšnimi izmišljotinami imamo opravka. Balažic trdi, da je Termit dvesto metrov od Osnovne šole Jurija Vege v Moravčah nedavno izkopal novo jamo s kvadratnim kilometrom površine in 200 metrov globoko (!). V Termitu so nam dali natančne podatke: gre za odkop širine 238 metrov in globine 35 metrov. V uporabi je že od leta 1961 in ugotovili niso nobenih škodljivih vplivov na zdravje otrok, območje pa je zavarovano.