»Prezasedenost zaporov je stalnica, letos to predstavlja še večji problem. V povprečju smo imeli v lanskem letu zaprtih 1353 oseb,« je povedal vršilec dolžnosti direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. V primerjavi z letom prej se je število sicer povečalo »le« za 0,4 odstotka, a gre za prvo povečanje števila zapornikov po letu 2014, ko je bilo v Sloveniji v povprečju zaprtih največ ljudi do zdaj.
Trpi celoten sistem
Trenutno je sicer najbolj zaseden koprski zapor (128 odstotkov), sledijo novomeški (126), Rogoza (119), Maribor in Ljubljana (116), Celje (114) in Dob (111). Če izvzamemo ženski zapor na Igu, Prevzgojni dom Radeče in manjše oddelke, so vse ostale lokacije po besedah Majcna prezasedene. »Največkrat govorimo o številu postelj, ampak tukaj največkrat niso problem le postelje, temveč je dejansko problem celotna infrastruktura, saj je obremenjen ves sistem,« je poudaril. Gre predvsem za prostore za zagotavljanje hrane in strokovne obravnave zaprtih.
Lani so na upravi zaznali nadaljevanje trenda naraščanja števila pripornikov in tujcev. Tukaj gre predvsem za povečanje zaradi nezakonitih prehodov meje, in sicer za organizatorje in izvajalce nezakonitih prehodov, in ne za migrante.
Majcen je ob predstavitvi letnega poročila pričakovano izpostavil tudi kadrovsko podhranjenost sistema, predvsem kar zadeva pravosodne policiste. »Lani smo odpovedali 572 spremstev na sodišča. To predstavlja problem, zavedamo se, da bi te naloge morali opraviti. Poleg kadrovske stiske so namreč na upravi dolžni zagotavljati tudi pravice iz delovnopravne zakonodaje. Na neki način smo tako ali drugače v kršitvah, lahko pa rečem, da smo spoštovali pravice in delovnopravno zakonodajo, posledično je prišlo do tega, da nismo bili v stanju opraviti vseh nalog,« priznava vršilec dolžnosti direktorja.
Če bi realizirali vse naloge, bi število opravljenih ur po njegovih besedah »enormno poskočilo«. Lani so zaposleni v zaporniškem sistemu na upravi, kjer je bilo zadnji dan lanskega leta zaposlenih 860 ljudi, opravili kar 67.802 naduri, kar je sicer nekaj odstotkov manj kot leto prej, ob upoštevanju 40-urnega tednika pa to delo v enem letu opravi 34 ljudi. Na upravi trenutno iščejo še 50 dodatnih pravosodnih policistov, medtem ko jih 15 že usposabljajo.
Kadrovska podhranjenost pa lahko vpliva tudi na zaostrovanje odnosov med zaporniki, priporniki ter pazniki in drugim osebjem. »Stoodstotne varnosti ni, je nikoli ni bilo in je nikoli ne bo. Dejstvo pa je, da kljub temu lahko rečem, da smo v teh okoliščinah zagotavljali stabilne varnostne razmere,« zagotavlja Majcen. To dokazujejo tudi podatki o varnosti. Lani so sicer zabeležili povečanje uporabe prisilnih sredstev, a se je število napadov na zaposlene skoraj prepolovilo. Leta 2018 je bilo 12 napadov, leto prej pa kar 23.
Nova zapora do leta 2024
Uprava si po njegovih besedah še naprej prizadeva za izgradnjo dveh novih zaporov, in sicer enega v ljubljanskih Dobrunjah, ki bi nadomestil zapor na Povšetovi, in izgradnjo prizidka v ženskem zaporu na Igu. Prezaseden moški zapor na Povšetovi je na »zelo neustrezni lokaciji« in tudi dotrajan, medtem ko ženski zapor na Igu sicer trenutno ni prezaseden, a se nahaja v pol tisočletja starem gradu, ki je po besedah direktorja nefunkcionalen in neprimeren za poslanstvo izvrševanja zapornih kazni.
»Postopki tečejo, zdaj smo v fazi projektiranja in pridobivanja potrebnih gradbenih dovoljenj in ostalih dokumentov,« je pojasnil direktor Majcen. Po njegovih napovedih naj bi bila oba zapora zgrajena najkasneje do leta 2024.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
