Gospodarska zbornica Slovenije je včeraj pripravila posvet o domino učinku zakona o minimalni plači. Kot je znano, je državni zbor na predlog Levice lani jeseni sprejel spremembe zakona o minimalni plači, ki določajo, da se bo s prvim januarjem 2020 minimalna plača dvignila na 700 evro neto, ob tem pa se bodo iz izračuna minimalne plače izločili dodatki za delovno dobo ter delovno in poslovno uspešnost. Gospodarstveniki temu že od samega začetka nasprotujejo. Da bi poskušali politiko prepričati, da bo uveljavitev sprememb zakona za Slovenijo pogubna, so organizirali posvet, na katerem so predstavniki GZS in drugi strokovnjaki drug za drugim predstavljali podatke in analize, ki dokazujejo, da nas čaka katastrofa epskih razsežnosti.
V sršenjem gnezdu
Za veliko ogorčenje med udeleženci posveta, ki so do zadnjega napolnili veliko dvorano na GZS, pa je poskrbel državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič, ki je povedal, da je politika zakon pripravila in sprejela, ker dogovori med socialnimi partnerji niso bili dovolj produktivni. Ob tem je gospodarstvenikom dal vedeti, da bo zakon šel v veljavo, da pa predstavnike tistih panog, kjer pričakujejo velike težave, vabi na ministrstvo, kjer jim bodo pomagali pri prestrukturiranju podjetij. Po njegovem nastopu so se v dvorani razlegli kriki in vzkliki nejevolje. Poleg Božiča so bili po naših informacijah prisotni tudi predstavniki ministrstev za finance, za javno upravo in za gospodarstvo, ki pa se niso prijavili k besedi.
Huda ura
Sicer pa bo glede na slišano uveljavitev zakona prinesla propad podjetij, veliko izgubo delovnih mest, nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva, veliko zvišanje cen, inflacijo, zvišala naj bi se celo stopnja kriminala med mladimi. A na GZS menijo, da bodo podjetja zaradi prevelikega naraščanja stroškov dela pospešeno avtomatizirala delovna mesta, optimizirala ostale stroške poslovanja, spremenila sisteme nagrajevanja, pospešeno selila delovna mesta iz Slovenije in zmanjšala število zaposlenih.
Kdo laže?
»Tisti, ki pravijo, da so delavcem zagotovili višje plače, so neiskreni. Niso povedali, da bo novela zakona najbolj udarila po ranljivih posameznikih, podjetjih in panogah, pa tudi po malo manj ranljivih,« je bila ostra Sonja Šmuc, direktorica GZS. Po njenih besedah je slovenska politika s sprejetjem nepremišljenega zakona, ki ni bil usklajen, ni skladen ne s pravno ne s socialno in ne z ekonomsko logiko ter ga ni pospremil noben izračun učinkov po panogah ali regijah, vse Slovence izpostavila resnim tveganjem. Na posvetu so bili tudi predstavniki sindikatov, ki seveda v zvišanju minimalne plače ne vidijo nič slabega, zmotilo pa jih je, da je v socialni dialog med delodajalci in sindikati posegla politika. To naj bi namreč nakazovalo na šibkost tako delodajalcev kot delojemalskih predstavniških organizacij.
