Prepuščeni samim sebi

Na robu preživetja: jabolka bodo sprešali ali vrgli na kompost

Senka Dreu / Štajerski tednik
2. 5. 2019, 07.40
Deli članek:

Kriza slovenskega sadjarstva naj bi se po ocenah Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij oziroma njene sekcije za sadjarstvo, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, začela leta 2014 z ruskim embargom. Sadjarje sta nato v letih 2016 in 2017 prizadeli dve zaporedni pozebi.

Dreamstime
Jabolka v klasičnih hladilnicah izgubljajo sočnost.

Zgornjim težavam je svoje dodala poljska politika subvencioniranja domače pridelave, temu pa je sledila še rekordna letina jabolk, zaradi katere se slovenski sadjarji srečujejo z viškom jabolk. Hladilnice so tako še aprila polne, kupcev vse manj, če so že, pa so ponujene cene za odkup žaljivo nizke.

»ZADRUGE ŽIVIJO NA NAŠ RAČUN«

Potem ko so proti koncu lanskega leta že skoraj obupali, se je prodaja jabolk v Sadjarstvu Toš v Vitomarcih v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah le premaknila na bolje. »Lanska jesen je bila kritična. Po dveh katastrofalnih letinah smo naenkrat imeli vsi velik pridelek, saj je vsaka jablana rodila, in to tako v Sloveniji kot drugje po Evropi, tudi na Poljskem. Ljudje so imeli sadja dovolj iz domačih sadovnjakov, zato trgovci niso potrebovali novih zalog, naša jabolka pa so stala v hladilnicah,« je opisal težavo Tomaž Toš. »Šele po novem letu se je začelo premikati. Kaže, da bomo 'zvozili', čeprav z zelo nizko ceno. Povprečno namreč za kilogram pakiranih jabolk dobimo od 40 do 50 centov. Mali sadjarji smo nemočni v bitki z velikimi trgovci, oni so tisti, ki določajo cene. Najbrž bi se morali povezati, za kar pa bi potrebovali pravega človeka ali institucijo.« Z velikimi napori pa je Sadjarstvu Meško iz Velike Nedelje v občini Ormož uspelo prodati svoje zaloge jabolk; lanski pridelek je znašal 500 ton. »Ni bilo lahko, trudili smo se na vso moč, prodajali stalnim strankam, grosistom, hodili od vrat do vrat. Seveda nismo zadovoljni, saj smo prodajali po občutno nižji ceni od načrtovane. A smo imeli samo dve možnosti: ali polno jabolk v hladilnici in visoke stroške za elektriko ali prodajo po nizki ceni. Tako nam zdaj ne bo ostalo denarja za gradnjo velike hladilnice, ki jo nujno potrebujemo,« je povedal Miha Meško, ki težave vidi tudi v tem, da se starostna struktura sadjarjev zvišuje. »Prepuščeni smo sami sebi, prijavljamo se na razpise, ki so praviloma neživljenjski, zadruge, ki bi nas morale povezovati, pa samo živijo na naš račun.«

50 centov dobijo za kilogram pakiranih jabolk.

ČE NE BO ŠLO, GREMO V SLUŽBE

Čeprav je že april, imajo tudi v Sadjarstvu Slanič v Selcah v občini Lenart še jabolka v hladilnici. »Sadovnjake imamo na štirih hektarjih. Kar smo prodali, smo po občutno nižji ceni od načrtovane. Zaradi klasične hladilnice, ki samo hladi, ne podaljšuje pa tudi življenjske dobe jabolk, te že izgubljajo sočnost. Če jih ne bomo kmalu prodali, ne bodo zdržala in jih bomo morali stisniti ali preprosto vreči na kompost,« je opisal stanje Milko Slanič. Po njegovem mnenju so mali sadjarji povsem pozabljeni. »V Avstriji in Nemčiji skrbijo za sadjarje s subvencijami. V boju z neenako konkurenco smo za zdaj preživeli, prav dolgo pa ne bo več šlo. Nekaj malega se sicer povezujemo med seboj, morali bi se bolj, to je gotovo naša napaka, ampak imamo preveč dela s pridelavo. V našem sadjarstvu že načrtujemo krčenje dejavnosti oziroma razpršitev na več dejavnosti. Najbrž se bomo lotili tudi gojenja vrtnin, potem pa bomo kombinirali. Če tudi tako ne bo šlo, bomo pač vse skupaj opustili in šli v službe.«