Vse to nas lahko čaka v bližnji prihodnosti, če država ne bo končno prisluhnila slovenskim avtoprevoznikom, ki imajo iz leta v leto večje težave pri svojem delu in poslovanju. Na težave, na katere opozarjajo že 13 let, se nobena vlada ni konkretno odzvala, zato zdaj grozijo z državno nepokorščino.
Dve ključni organizaciji avtoprevoznikov pod vodstvom obrtne in gospodarske zbornice imata dovolj. Tudi mnogi prevozniki, ki niso člani nobene od organizacij. Težav je veliko. Vsako leto več, za njih pa oblast nima posluha.
Najbolj so avtoprevozniki jezni na nelojalno konkurenco v Sloveniji. »V sektorju gori rdeči alarm. Nelojalna konkurenca nas ta trenutek najbolj uničuje, saj hromi in šibi gospodarsko vejo. Vsa slamnata podjetja so taka, da v Sloveniji registrirajo dejavnost, potem pa s tem mečejo slabo luč na vse prevoznike. V letu 2017 se je v Sloveniji registriralo več kot 400 slamnatih podjetij. Pred dvema letoma smo prišli do rešitev, zakonodaja pa se še ni odprla in spremenila, da bi se rešil ta problem. Na Štajerskem in Celjskem je bilo lani 200 podjetij registriranih na enem naslovu. Nadzora pa ni,« opozarja Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet pri OZS, ki ob tem poziva vlado in resorno ministrstvo, da takoj preprečita to početje.
Mnogi tega poziva ne razumejo, zato smo se obrnili na Piškovega predhodnika Andreja Klobaso, ki je danes član upravnega odbora za promet pri gospodarski zbornici. Klobasa pojasni, da je glede nelojalne konkurence največja težava, da država teh podjetij, ki so v lasti tujcev in registrirana v Sloveniji, nima pod nadzorom. Klobasa poudari, da so samo v Celju na 15 lokacijah našteli registriranih 615 podjetij, ki se ukvarjajo z avtoprevozništvom. To zelo spominja na zloglasne poštne nabiralnike, ki v Sloveniji niso neznanka. Klobasa ob tem poudari, da bi po zakonu vsako podjetje, ki se v Sloveniji ukvarja s prevozništvom, moralo imeti svoje poslovne prostore. Normalno je, da vsak, ki sliši oziroma prebere, da je na 15 naslovih registriranih 615 podjetij, ki se ukvarjajo s prevozništvom, zastriže z ušesi. Se mu zdi vsaj nenavadno. Čudno. No, naši državi in pristojnim inštitucijam ne, čeprav poslušajo opozorila naših prevoznikov. Po besedah Klobase ni nihče preverjal teh naslovov. Niti gospodarska zbornica niti obrtna, ki izdajata licence prevoznikom.
Nelojalna konkurenca iz držav nekdanje Jugoslavije
Poglejmo zgolj to nelojalno konkurenco, o kateri govorijo stanovske organizacije in predstavniki avtoprevozniki. Večinoma gre za posameznike iz držav nekdanje Jugoslavije in drugih držav vzhodnega bloka, ki odpirajo podjetja v Sloveniji na enem naslovu, kot pojasnjuje Klobasa in ostali iz organizacij, ki imajo v svojih vrstah avtoprevoznike. Ta podjetja gredo s svojimi storitvami po besedah naših sogovornikov močno pod ceno v primerjavi z našimi prevozniki. To pa si lahko privoščijo, ker imajo neregistrirana in okvarjena vozila, voznike, ki vozijo na črno, in podobno. Država pa teh podjetij ne sankcionira.
Klobasa poudari, da bi se že marsikaj spremenilo na tem področju, če bi inšpekcijske službe in policija glede tega opravile svoje delo, pa tudi OZS in GZS s preverjanjem, ali tisti, ki dobijo licence, zadostijo vsem zakonskim potrebam. Policija in inšpekcija bi po njegovem mnenju morali preverjati dovoljenja voznikov in ustreznost vozil, pa tega ne počneta, kot pojasni Klobasa, ki dodaja, da ta podjetja, ki jih vsi imenujejo nelojalna konkurenca, kršijo še celo vrsto drugih pravil. Poudari tudi, da denimo v Avstriji in Nemčiji na vsakem večjem počivališču in parkirišču za tovornjake stojijo inšpektorji različnih vrst ter policisti, ki kršitve vsakega voznika in podjetja sankcionirajo. Nekatera podjetja tudi izgubijo licence. Pri nas je torej meka za podjetja, katerih kršitve so sankcionirane v zahodnoevropskih državah.
Glede obrtne in gospodarske zbornice pa doda, da imata omenjeni zbornici računico izdajati dovoljenja in licence, ker se slednje plačajo in vsaka zbornica na letni ravni po besedah Klobase pobere pol milijona evrov. Klobasa je prepričan, da v Sloveniji nihče nima niti želje niti volje, da bi taka podjetja preverjal, kaj šele kršitve sankcioniral. In za temi odločitvami po njegovem prepričanju stoji tudi država, ki ve za vse težave avtoprevoznikov že od leta 2006, pa do danes ni naredila nič.
Vseevropski problem
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi nekdanja premierka Alenka Bratušek, se problema nelojalne konkurence v cestnem prevozništvu zavedajo, a poudarjajo, da je to »vseevropski problem, ne le slovenski. Zato se je tega problema lotila tudi Evropska komisija.« Ministrstvo za infrastrukturo je prevoznikom ob predstavitvi njihovih predlogov pojasnilo, da se problematika rešuje na ravni EU. Ja, ko bo EU rešila zadeve, naj bi jih v slovensko zakonodajo implementirala tudi Slovenija. Do takrat, kot kaže, ne bo nič.
Ministrstvo naj bi prav tako že reševalo še en problem, s katerim se srečujejo naši prevozniki, in to je slaba pretočnost naših mejnih prehodov, čakanje na mejah tudi pomeni izgube za naše prevoznike. Tudi to naj bi reševala EU.
Glede na to, da avtoprevozniki od države zahtevajo hitre in učinkovite rešitve, je že zdaj jasno, da jih ne bo, saj kot pojasnjujejo na ministrstvu, je vse v rokah EU. Zato je pričakovati, da se bodo avtoprevozniki res odločili za državljansko nepokorščino. Kaj bi denimo državljanska nepokorščina pomenila? Lahko se denimo dvema voznikoma tovornjaka, ki se prehitevata na avtocesti, nenadoma pokvarita vozili. To bi pomenilo na desetine kilometrov zastoja in podobno. Tudi pred mejnimi prehodi, še preden se tovorna vozila razvrstijo, lahko pride do okvar. Kolone zagotovljene. Morda bi država lahko, če že zadev ne more celostno urediti, na ceste vsaj za en teden poslala celovit nadzor nad avtoprevozniki. Tak, ki bi trajal ves teden, 24 ur dnevno. Morda bi potem videli, da so spremembe zakonodaje nujno potrebne.
