Naslednik UKC Ljubljana kot vršilec dolžnosti trenutno vodi Teodor Žepič. Trajnega direktorja UKC bodo iskali z razpisom, izbran pa bi moral biti do konca junija.
Ko je nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc s sindikatom Fides podpisala sporazum o prekinitvi stavke, so se plače zdravnikov dvignile in po vseh zdravstvenih zavodih so se tako plače povečale. Že čez nekaj mesecev so se pokazale posledice, saj se je cel kup zdravstvenih zavodov, ki so že prej bili plat zvona, znašel pred bankrotom. Več kot 150 milijonov evrov veliko vrzel, ki je nastala v bolnišnicah, je takratna vlada pokrpala s 135 milijoni evrov vredno finančno injekcijo. Največ denarja je šlo Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Ljubljana. Kljub temu takratnemu direktorju Alešu Šabedru ni uspelo zagotoviti, da bi naša največja zdravstvena ustanova v letu, ko jo je vodil, poslovala pozitivno. Kot je razvidno iz letnega poročila, objavljenega za leto 2018, so lani sicer dvignili prihodke s 482,2 milijona evrov na 526,5 milijona evrov, a so se hkrati povišali izdatki in v UKC so leto 2018 končali z izgubo 22,4 milijona evrov, kar je ena največjih izgub v zadnjih petih letih. Leta 2017 je klinični center zabeležil 46 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki (po zaslugi vladne pomoči), leta 2016 je ustvaril 25 milijonov evrov izgube, leta 2015 6,3 milijona evrov izgube in leta 2014 9,5 milijona evrov izgube.
Zasluge ali popravni izpit?
Toda delo direktorja Aleša Šabedra je bilo, kot kaže, vseeno ocenjeno kot uspešno, saj je bil pred nekaj tedni nagrajen s položajem ministra za zdravje. Zagotovo je v času, ki ga je preživel v UKC Ljubljana, lahko postavil diagnozo našega zdravstva in ga bo zdaj kot »glavni« zdravnik lahko vsaj poskušal rešiti. Vprašanje je le, kakšne metode bo ubral, toda glede na porazno stanje bosta poleg infuzije očitno potrebni tudi kakšna amputacija in rekonstrukcija. Trenutno res le gasi požar in ureja zmedo, ki mu jo je zapustil predhodnik, a vsega hudega vajeni zdravniki od njega kmalu pričakujejo tudi trajne rešitve. Kot ocenjuje predsednik sindikata Fides, naj bi bila za ureditev razmer v zdravstvu potrebna kar dva mandata, torej osem let.
Narobe svet: enim dobiček, drugim izgube
UKC ni edina bolnišnica v težavah v Sloveniji, saj so milijonske izgube v zadnjem letu nakopičile skoraj vse večje zdravstvene ustanove. A medtem ko v bolnišnicah delajo prek načrtov in opravljajo več storitev, kot jim jih je odobril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), se slednji kopa v denarju. Lani je namreč ustvaril kar 32 milijonov evrov dobička, ob tem da je raven prihodkov zvišal za kar 207 milijonov evrov. Vlada je sicer že med letom vedela, da bo ZZZS ustvaril velik dobiček, a je šele konec poletja sprejela pravne podlage, da se je ta denar lahko prelil do izvajalcev zdravniških storitev. Ostalo ga je še 32 milijonov in del tega bodo v ZZZS porabili za plačilo večjega obsega zdravniških storitev v letošnjem letu, del pa bo šel v rezerve.
Denar v napačnih rokah
Aneks št. 1
Aleš Šabeder je napovedal, da bo do konca maja sprejet dodatek k splošnemu dogovoru, ki bo glavarinski količnik, po katerem lahko zdravniki zavračajo sprejem novih pacientov, vrnjen na 1850, vrnilo naj bi se tudi državno povprečje.
Da je denarja v zdravstvu v resnici dovolj, le razporejen je na napačna mesta, govori tudi podatek, da tudi zdravstvene zavarovalnice, ki skrbijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, praviloma ustvarjajo visoke dobičke, ob tem pa, kot je pred kratkim v intervjuju za naš časnik opozorila nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, velik del zbranega denarja usmerjajo v administrativne stroške in provizije namesto v plačilo zdravstvenih storitev. Nekdanja ministrica je opozorila tudi na visoke dobičke, ki jih ustvarjajo zasebne ambulante s koncesijo, ki jih zdajšnja vlada šteje kot izvajalce javnozdravstvenih storitev.
Čakalne dobe
Podatki, ki te dni prihajajo iz različnih virov, kažejo tudi diametralno sliko na področju čakalnih dob. Tako je na skupščini zavoda za zdravstveno zavarovanje direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat delegate seznanila s pozitivnimi trendi na področju čakalnih dob. Po njenih besedah se je število vseh čakajočih na terapevtsko-diagnostične storitve od 1. septembra lani do 1. marca letos znižalo z 79.383 na 65.019 oseb, število čakajočih nad dopustno dobo pa za 34,3 odstotka, z 32.920 na 21.626 oseb. Toda v UKC pravijo, da se je lani število čakajočih v njihovi ustanovi zvišalo za več kot pet odstotkov. Čeprav so na nekaterih oddelkih čakalne dobe daljše od zakonsko dopustnih in čeprav jim je na voljo tudi storitev bližje domu, v Ljubljano še vedno prihajajo pacienti iz vse Slovenije.
