Sirski Kurdi so pripravljeni svoje sile pripojiti sirski vojski, ki ji poveljuje sirski predsednik Bašar al Asad, v kolikor jim ta obljubi določeno mero politične avtonomije. To je danes potrdil kurdski uradni odposlanec v Moskvi Rešad Bienav.
Bienav dopušča možnost, da bi Sirske demokratične sile (SDF), ki jih vodi kurdska milica YPG in ki so v preteklih letih izpod nadzora Islamske države osvobodile severovzhodno tretjino Sirije, lahko svoje vojake integrirale v Asadovo vojsko, »če pride do dogovora o novi ustavi, ki bi zagotavljala pravice vsem ljudstvom v Siriji, ne pa dalje držala centralnega nadzora,« je Bienava navaja tiskovna agecnija Bloomberg. Ob tem je opozoril, da Kurdi ne bodo mirno gledali morebitne agresije sirske vojske na ozemljih, ki jih nadzorujejo. »Če nas bodo napadli, se bomo borili.«
Zavezništvo sirskih Kurdov in nekaterih drugih etničnih skupin povezanih v SDF z Združenimi državami Amerike in nekaterimi evropskimi silami, se je borcem izplačalo. Po tem, ko so jih jeseni leta 2014 borci Islamske države skoraj premagali v severnem mestu Kobane, je številna milica, ob podpori koalicijskih zračnih sil, osvobodila skoraj tretjino sirskega ozemlja, ki ga zdaj tudi nadzorujejo.
Po številnih vojaških uspehih so se Kurdi obrnili na ameriške zaveznike pri varovanju pred Turčijo, ki tako SDF kot YPG obravnava kot del v Turčiji prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK). Turčija, ki že dlje časa lobira za vzpostavitev tamponske cone na severu Sirije je nato v začetku lanskega leta prevzela nadzor nad severozahodnim koščkom Sirije imenovanim Afrin, kjer živi večinoma kurdsko prebivalstvo. ZDA so takrat pozvale k umiritvi strasti, a niso intervenirale. Zdaj Kurde skrbi še umik ameriških vojakov, kar jih bo pustilo prepuščene na milost in nemilost zgodovinskim turškim nasprotnikom.
»Prisotnost ameriških vojakov [v Siriji] lahko prepreči nov napad Turčije,« je dejal Bienav. »Tako bi lahko zagotovili, da situacija na meji med Sirijo in Turčijo ostane mirna.« ZDA naj bi sicer tudi po umiku tam pustile okoli 400 vojakov.
Zadnji pogovori med sirsko vlado in kurdskimi predstavniki so propadli pred pol leta, saj strani nista uspeli doseči kompromisa. Predstavnik sirskega predsednika je prejšnji mesec zavrnil možnost kurdske avtonomije, saj naj bi ta v praksi pomenila razdelitev države. A Bienav se s tem ne strinja. »Ti ljudje mislijo, da se lahko Sirija vrne do točke, na kateri je bila leta 2011. Nikoli več ne bo enaka,« je prepričan kurdski odposlanec.
