Manj kot leto dni zatem, ko je Mestna občina Ptuj zagotovila prostor in sredstva za ureditev prostorov na Zadružnem trgu 14 za potrebe Kamre, je njeno delovanje ogroženo. Dnevni center in zavetišče nujno potrebujeta dodatnega zaposlenega, za katerega pa društvo Ars Vitae nima denarja.
Ker tako dnevnega centra kot zavetišča ne obiskujejo zgolj Ptujčani, temveč je namenjen širši regiji, sta predsednica društva Ars Vitae Polona Toplak in vodja Kamre Amadeja Kokot kolegiju županov Spodnjega Podravja predstavili to problematiko. Z jasnim ciljem: zagotoviti manjkajoči delež sredstev za zaposlitev dodatnega delavca.
Brezdomcev je veliko
Ker so bili neuspešni na razpisu za pridobitev javnih del, so se namreč znašli v velikih težavah. Delovanje Kamre je celo ogroženo in pod vprašajem, saj s 3,5 zaposlenimi 24-urne prisotnosti 365 dni na leto ne morejo zagotoviti. Pa čeprav jim veliko pomagajo prostovoljci, brez katerih ne bi zmogli izvajati dejavnosti.
Po besedah Toplakove se je v prvih mesecih delovanja izkazalo, da je brezdomstvo na tem območju velik problem. To je podkrepila s podatki, da je bilo lani okrog 40 deložacij, 50 prepovedi približevanj, velik delež njihovih uporabnikov pa predstavljajo posamezniki, ki se na cesti najdejo zaradi ločitev, zasvojenosti, neurejenih družinskih razmer ... Tudi prestane zaporne kazni, prehod iz rejništva v samostojno življenje in podobne življenjske situacije marsikdaj za posameznike pomenijo preveliko oviro, ki je sami niso zmožni premagati. Na vrata Kamre je do zdaj potrkalo veliko uporabnikov z različnimi življenjskimi zgodbami.
Leta 2018 je bilo v Kamri vključenih 117 uporabnikov, 19 jih je prenočevalo v nočitveni enoti. Od januarja do danes je pomoč poiskalo 45 uporabnikov, 14 jih potrebuje prenočišče.
»Za Ptuj ne bomo prispevali«
Ptujska občina bo letos društvu Ars Vitae za ta program in delovanje Kamre iz proračuna namenila 34.250 evrov, od ostalih občin so potrebovali še 12.700 evrov.
Če sredstev ne bi dobili, bi morali zavetišče zapreti. Občine so zato za letos zaprosili za sofinanciranje, razrez pa naredili glede na število prebivalcev, in ne uporabnikov.
Najvišji delež, 1850 evrov za leto 2018, bi po pripravljenem predlogu morala prispevati občina Kidričevo. Župan Anton Leskovar je na kolegiju odločno nasprotoval temu, dejal je, da so za socialno problematiko v občini naredili veliko, obnovili majhne bivalne enote, nabavili kontejner ... »Kidričevo zato ne bo prispevalo nič,« je jasno dejal.
Drugi najvišji znesek bi morala prispevati občina Videm, okrog 1500 evrov, Branko Marinič je dejal, da tudi oni imajo kontejner za namestitve, a bodo poskušali pomagati rešiti zaplet.
Ptujska občina bo za pomoč brezdomcem predvidoma v proračunu zagotovila nekaj dodatnih sredstev, letošnje zaplete pa naj bi s sicer nizkimi sredstvi pomagale premostiti še druge spodnjepodravske občine.
»Da niso vmes tisti, ki že dobivajo pomoč občine«
Župan občine Zavrč Slavko Pravdič se je osredotočil na drugi del tega problema, zanimalo ga je, kdo poimensko so uporabniki iz posameznih občin. »Ali kdo to izkorišča, je morda tudi kakšen, ki je v oskrbi kje drugje, pa občina zanj že plačuje,« se je spraševal. Dejal je tudi, da v Zavrču razmišljajo o lastni namestitveni enoti. Zavrč bi po pripravljenem predlogu prispeval 440 evrov.
»Plačajmo po številu svojih občanov, ki so v Kamri«
Najmanj med vsemi bi seveda prispevala občina z najmanj prebivalci na tem območju, Sveti Andraž v Slovenskih goricah – 330 evrov. Predlog županje Darje Vudler je bil, da se delež plačila izračuna glede na število uporabnikov iz posamezne občine.
