Moreno Skvarča iz Mengša in Lenart Perko iz Cerknice sta se spoznala kmalu za tem, ko je leta 2013 Moreno z motorjem doživel prometno nezgodo. V njej si je huje poškodoval nogo – utrpel je zlom. Zdravniki zanj niso imeli dobrih prognoz.
Dejali so mu celo, da bo čudež, če bo še kdaj hodil, a Skvarča je z jekleno voljo danes precej dobro okreval. V njem po hudi nesreči ostaja le grenak spomin, kost iz njegove zlomljene noge pa je vkomponirana v nož, unikaten izdelek, ki ga je izdelal eden najboljših kovačev mlajše generacije v Sloveniji.
Kost in veriga
Mlajša moška je povezala oseba, ki je vedela za Morenovo željo in na drugi strani poznala mladega kovača iz Cerknice. »Moreno me je poklical in mi predstavil idejo, ki mi je bila hipoma všeč. Dobila sva se, začrtala ustvarjalni proces in kar tri leta je nastajal ta posebni nož. Do končnega izdelka je bilo sicer treba rešiti veliko dizajnerskih in drugih izzivov. Ideja je bila celo, da naredimo rezilo iz verige motorja, s katerim se je Moreno ponesrečil, a se to ni izšlo, saj ta material ni dovolj kvaliteten za nož,« nam je pojasnil kovač Lenart Perko.
Tako sta uporabila samo Morenovo kost, ki krasi ročaj tega unikatnega rezila. »Ko je Moreno videl nož, ki sem ga izdelal, je nekaj časa samo lovil sapo. Bil je navdušen! Vzeli smo si eno uro časa samo za njegovo občudovanje, potem pa smo z izdelkom »napadli« internet in odzivi javnosti na Morenovo zgodbo in idejo ter na moj končni izdelek so bili fascinantni,« je dejal Perko.
Kako vstati po padcih
Nastal je torej nož, s katerim Skvarča prenaša pomembno sporočilo: pobral se je in zaradi izrednega napora, ki ga je vložil v rehabilitacijo, danes lahko skoraj normalno hodi. »Ob tem bi rad bralcem sporočil, naj nikoli ne obupajo. Moram pa poudariti, da tudi meni, brez podpore zdravnikov, Boštjana Sluge, Mihe Kisilaka in Aleša Fischingerja, ne bi uspelo.«
Skvarča dodaja, da nož spremlja napis Življenje ni potica, kar nakazuje, da izzivi in padci v življenju vedno so, bistveno je, kako jih prestanemo in kaj se iz njih naučimo. »Ta stavek me spremlja že dolgo, sploh ko v življenju ni najenostavneje, in tako je pristal tudi na rezilu,« pojasni Skvarča.
Edinstven mojster
Perkovo načelo je, da bi moral vsak moški pri sebi imeti rezilo, »saj nikoli ne veš, kdaj ti bo prišlo prav in boš z njim morda nekomu rešil življenje, kot sem ga jaz pred leti nekemu Belgijcu«.
Ime kovača Lenarta Perka je sicer v cerkniškem koncu, zadnje čase pa tudi mnogo širše – seglo je tudi že prek meja – zelo odmevno. Začel je v povsem drugih vodah, študiral je oblikovanje, filozofijo, teologijo, andragogiko, pedagogiko, tudi kiparstvo, na koncu pa ga je zaneslo še v kovaštvo. Pot do sem, pravi, ni bila prav preprosta, a zdaj pod imenom Emberborn končno ustvarja mojstrske nožarske izdelke.
Perko je selektiven do tistih, s katerimi sodeluje. Pravi, da če najdeš pravo stranko in se vzpostavi pristen odnos, je to nagrada. »Če pa štimajo še številke, da ob tem še kaj zaslužim, še toliko bolje,« pojasni svoj način dela. Perko zdaj začenja realizacijo vizije, za katero meni, da bo »pretresla« evropski trg. Lansirati namerava kolekcijo rezil iz super jekel, ki so precej prisotna v Ameriki, v Evropi pa še ne tako močno, in so zelo prožna in trda, celo tako, da bi z njimi lahko razkosal avto, nam razloži cerkniški kovač.
