Nekatera se hitro razgradijo, njihovi presnovki tudi nimajo večjega vpliva na okolje. Veliko pa je takih, ki ostanejo v okolju in pristanejo v podtalnici, ki jo pijemo. Okoljevarstvene organizacije po svetu opozarjajo, da je treba redno spremljati vsebnost zdravil v njej. V Sloveniji so tako analizo naredili lani na fakulteti za farmacijo, a se pri nadzoru ali zmanjševanju zdravil še vedno ni kaj dosti spremenilo. Slovenci očitno jemo tramadol skoraj kot kruh.
V slovenski pitni vodi manj ostankov zdravil kot v Evropi
S seznama 50 spojin so jih pri nas našli le 13. Samo v enem vzorcu ustekleničene vode so namerili višjo koncentracijo azitromicina oziroma njegovega presnovka. Naše vode so sicer kontaminirane z aktivnimi učinkovinami iz zdravil, vendar precej manj kot drugod v Evropi. Kljub temu strokovnjaki pravijo, da je treba vsebnost zdravil v vseh vrstah vod redno nadzorovati. Čistilne naprave niso bile zasnovane za čiščenje farmakoloških učinkovin in poznavalci po svetu opozarjajo, da bi potrebovali sodobnejše. Tudi prekuhavanje vode teh snovi ne uniči.
Prva opozorila so prišla iz ZDA
Ko je agencija Associated Press naredila raziskavo pitne vode s 24 območij, je v njej poleg drugih zdravil odkrila antibiotike, hormone in stabilizatorje razpoloženja. Ljudje zdravila mečejo v stranišča, vanje zaidejo tudi z urinom in blatom. Ni znano, ali lahko tako majhne količine zdravil škodljivo vplivajo na človekovo zdravje. Prof. Sarah Janssen (Natural Resources Defense Council oziroma komisija za zaščito naravnih virov) pravi, da je to problem že dolgo, vsekakor pa najmanj deset let, preden so se začeli z njim ukvarjati. Vse od poznih 90. let znanost ugotavlja, da z vodo pijemo (tuja) zdravila. Najprej so v njej našli kontracepcijske tablete, ki so znan onesnaževalec vode. Zaskrbljenost je narasla, ko so v ameriški reki Potomac naleteli na ribe z ženskimi in moškimi značilnostmi, kar verjetno kaže na izpostavljenost estrogenom oziroma njim podobnim snovem. Nekatere ribe so imele testise in jajčnike. Dr. Suzanne Rudzinski z urada za vodo v ZDA je posebej opozorila na sintetične hormone, ker učinkujejo že pri nizkih koncentracijah.
Na univerzi Harvard so leta 2011 v podobni analizi pregledali 170.000 vzorcev iz javnih vodnih sistemov v ZDA in našli najmanj 80 škodljivih snovi, od bakterij, virusov, pesticidov, naftnih derivatov, močnih kislin in tudi nekaj kovin. Opozorili so še na druge onesnaževalce: parfume, kolonjske vodice, losjone, kreme za sončenje, ki si jih ljudje izmijejo s kože in gredo v odtoke.
Kaj storiti?
Vsemu se človek ne more odpovedati, zdravila so nujna, če je bolan. Strokovnjaki priporočajo posebna odlagališča za neuporabljena zdravila, na previdno ravnanje v bolnišnicah, predvsem pa v domovih za ostarele. Samo majhen del neuporabljenih zdravil je uničen pravilno. Posebna zgodba sta poljedelstvo in živinoreja, kjer uporabljajo hormone in antibiotike, da o pesticidih, fungicidih in herbicidih sploh ne govorimo. Ribiči ugotavljajo upad populacije postrvi, izginjanje žab, predvsem pa upad plodnosti, kar velja tudi za moške. V zadnjih 40 letih so zabeležili upad količine spermijev za 60 odstotkov. Ženevsko jezero, na primer, ki se napaja s čisto alpsko vodo, je bilo leta 1960 in kasneje leta 1980 tako onesnaženo, da je bila uničena skoraj vsa populacija rib. Poljedelstvo je v svetovnem merilu največji onesnaževalec voda. Približujejo se mu goriva za proizvodnjo energije, nepravilno ravnanje z odpadki, industrija.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
