Spletni portal Siol je imel prav, ko je že zjutraj zapisal, da bo vlada sklenila, da se ustavi nakup osemkolesnikov. Slovenska vojska naj bi nabavila 56 oklepnih vozil boxer, kar naj bi znašalo okoli 306 milijonov evrov. Postopek nakupa je pričela prejšnja obrambna ministrica Andreja Katić, ki zdaj vlada pravosodnemu resorju.
Razlogi "postopkovne narave"
Erjavec pravi, da so razlogi za ustavitev nakupa postopkovne narave, saj za nakup, ki bi pomenil večletne finančne obveznosti, ni pravne podlage. Zadnja taktična študija iz leta 2005 je premalo celovita in zastarela, zato je minister za obrambo generalštabu Slovenske vojske naročil izdelavo nove taktične študije, ki bo opredelila, ali za izgradnjo srednje bojne bataljonske skupine nujno potrebujemo nove osemkolesnike oziroma kateri bi bili najprimernejši, kako bo teklo njihovo vzdrževanje, "kje jih bomo imeli parkirane", kako bo teklo usposabljanje kadrov za njihovo upravljanje in vzdrževanje, pa tudi, katere obstoječe zmogljivosti lahko porabimo pri izgradnji te skupine.
Kaj sploh potrebujemo?
"To seveda ne pomeni, da je postopek nabave končan. Oklepnike 8x8 bo treba v doglednem času nabaviti, a prej moramo točno definirati, kaj potrebujemo," je poudaril Erjavec. Ob tem je dodal, da če bi takšno taktično študijo imeli, tudi ne bi bilo številnih razprav in različnih gledanj na potrebe vojske.
Dokler tega nasveta in vseh odgovorov ne bo, pa tudi nakupa osemkolesnih oklepnikov ne bo. Vlada se je tako zavzela za odstop od sklenitve sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju OCCAR, prek katere je Slovenija glede na odločitev prejšnje vlade Mira Cerarja sicer nameravala nakupiti te oklepnike. Vlada bo o tem obvestila OCCAR ter parlamentarna odbora za zunanjo politiko in za obrambo.
Ob tem je spomnil, da se je Slovenija Natu zavezala, da bo prvo srednjo bojno bataljonsko skupino oblikovala do leta 2022 in drugo do 2025. Tako je že jasno, do do leta 2022 Slovenija ne bo imela vseh potrebnih osemkolesnikov. "A tudi če bi danes podpisali pogodbo o nakupu, ne bi mogli vsega postoriti, da bi lahko govorili, da Slovenija ima prvo bataljonsko bojno skupino, saj so dobavni roki tako dolgi," je dejal Erjavec. Pri tem je spomnil tudi na pomanjkanje kadra v vojski, zato je po njegovem mnenju prvi korak kadrovska popolnitev vojske, drugi pa opredelitev in izvedba investicij.
Ob tem pa je opozoril, da za podpis take pogodbe tudi nima pravne podlage. Proračuni namreč opredeljujejo finančne obveznosti države le za dve leti naprej, takšna pogodba pa bi to presegala. Zato bi s podpisom take pogodbe kršil finančne predpise, je prepričan Erjavec, ki ima iz svojega prvega ministrovanja na obrambnem resorju grenke izkušnje z nakupi patrij. Tako bo predlagal sprejetje zakona o temeljnih razvojnih programih, da bodo pravne podlage, ko gre za prevzemanje dolgoročnih obveznosti "čiste, prave in nesporne".
